V središču / Rumeni karton iz Bruslja

Ko je podmladek nizozemske skrajno desne stranke Forum za demokracijo pred koncem minulega leta na družbenem omrežju Instagram delil novoletno čestitko, jo je pospremil s skladbo L’Amour Toujours Gigija D’Agostina. Velikodušno bi lahko ocenili, da so v stranki pač veliki ljubitelji italijanskega eurodancea s preloma tisočletja, a v resnici je bila izbira precej manj nedolžna: klubska uspešnica se je v zadnjih letih namreč prelevila v zvočno spremljavo evropske skrajne desnice, predvsem v Nemčiji pa so jo začeli povezovati z rasističnimi predelavami refrena, med drugim z vzkliki Ausländer raus (Tujci ven) in Deutschland den Deutschen (Nemčija Nemcem). Na prvi pogled je podobno nedolžna delovala tudi božična zabava, ki jo vsako leto pripravijo v podmladku, minulo leto na dvorcu Salentein v Nijkerku. Svečane obleke in žvenket kozarcev – vse je bilo zastavljeno kot povsem normalen, uglajen gala večer mladih konservativcev. Toda za grajsko kuliso se je skrival precej drugačen politični dogodek.