V središču / Všečki za ministra Ostrca

Tadej Ostrc, minister za zdravje v Janševi vladi iz kvote Demokratov, je mandat začel naravnost bombastično in prejšnji petek v manj kot uri rešil obstoj urgentne radiologije v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Interventni radiologi si naj bi namreč po Ostrčevem »posredovanju« premislili glede kolektivnega odhoda iz UKC Maribor in podpisali dogovor, ki so ga od maja neuspešno usklajevali z vodstvom te ustanove. Kaj jim je Ostrc dodatno obljubil oziroma zagotovil, sicer ni znano. A vtis, da je šlo zgolj za dogovorjeno predstavo za javnost, po kateri bo politiki lažje utemeljiti zamenjavo generalnega direktorja UKC Maribor Vojka Flisa, žilnega kirurga in od leta 2022 tudi mestnega svetnika Svobode v Mariboru, morda ni napačen.

Prejšnji petek je bilo dogajanje takšno: zjutraj so iz UKC Maribor sporočili, da jim kljub dolgotrajnim pogajanjem, ki potekajo od maja, in večkratnim poskusom na žalost ni uspelo preprečiti odhoda sedmih interventnih radiologov. Manj kot uro kasneje je sledil obrat: služba za stike z javnostmi ministrstva za zdravje je sporočila, da se je minister Ostrc srečal s predstavniki interventnih radiologov in da je njihov »odprt in iskren pogovor« pripeljal do dogovora o nadaljevanju dela. Podrobnosti dogovora naj bi predstavili v ponedeljek, so napovedali. A v ponedeljek je javnost dočakala zgolj fototermin ministra Ostrca s predstavnikom radiologov Sašom Pjevićem, minister pa je dodal »skromno« izjavo: »Ko je postalo jasno, da obstaja nevarnost prekinitve izvajanja interventne radiologije v UKC Maribor, sem se odločil, da se aktivno vključim v reševanje spora med interventnimi radiologi in vodstvom.«

Vir iz UKC Maribor nam je v torek povedal: »Radiologi so podpisali nekaj, kar so dosegli v pogajanjih z vodstvom UKC, a so dotlej podpis zavračali. Torej podpisali niso nič novega. Skrivnost pa je, kaj so se dodatno dogovorili z ministrom, ti dogovori z ministrom so tekli povsem mimo nas.« Minister je namreč iz pogovorov z radiologi po »šerifovsko« izločil delodajalca, torej javni zavod in seveda tudi vodstvo UKC Maribor, ministrstvo pa zavoda niti naknadno ni obvestilo o ničemer.

Vodstvo UKC Maribor se je z interventnimi radiologi poskušalo dogovoriti vse od maja. Gre za tim, ki se je v UKC Maribor izobrazil in je nepogrešljiv za urgentne posege, kot so akutne možganske kapi ali nevarne krvavitve. O poteku pogajanj z radiologi so iz UKC sproti obveščali ministrstvo za zdravje, v pogajanja so vključili tudi tri mediatorje, ugledne vodilne zdravnike drugih oddelkov UKC Maribor, specialista interne medicine Roberta Ekarja, specialistko nevrologije Marijo Menih in specialista nevrokirurga Janeza Ravnika. Vključitev teh je zagotovila tudi transparentnost znotraj zavoda.

Vendar pa so se, kot so iz UKC Maribor uradno sporočili prejšnji petek, zahteve radiologov »tedensko spreminjale in stopnjevale«, pri njih se je, kot so poudarili, »pojavila noviteta v slovenskem prostoru, da določeni zdravniki ob rednem plačilu, v rednem delovnem času, za nujne medicinske posege zahtevajo še dodatno plačilo«.

Piar ministra Tadeja Ostrca nas hoče prepričati, da je ta v manj kot uri, z »odprtim in iskrenim pogovorom« tako rekoč rešil obstoj urgentne radiologije v UKC Maribor.

A pogajanja so tekla, radiologi so večkrat že privolili v dogovor, kar so potrdili tudi mediatorji, nato pa tik pred podpisom dogovora podali nove zahteve. V UKC Maribor so posebej opozorili na tak primer 8. junija letos: »Elektronsko pismo radiologov z dne 8. junija 2026 – torej isti dan, ko je bil pri mediatorjih potrjen dogovor – je vsebovalo pet novih zahtev, med njimi vzpostavitev avtonomne enote z imenovanim vodjem, 30-odstotni dodatek za vsako uro stalne pripravljenosti, ob tem, da so zanje hkrati vsi nujni medicinski posegi izven rednega delovnega časa posebej plačani, ter pisna soglasja za delo pri zunanjih izvajalcih. Dodatno so se pojavile zahteve o le delnih zaposlitvah v UKC Maribor – od 20 odstotkov do 80 odstotkov.« Tudi nove zahteve so bile izpolnjene, trdijo v UKC Maribor: »Po dodatnih naporih nevrokirurga doc. dr. Janeza Ravnika, dr. med., ki je posredoval med njimi (radiologi, op. a.) in vodstvom in je dodatno ves čas spremljal izpolnjevanje njihovih zahtev, je bil konec junija ponovno dosežen (zapisan) dogovor, v katerem so bile izpolnjene vse njihove butične zahteve brez izjeme: dvig plačnih razredov je odobrilo Ministrstvo za zdravje, dobili so nove podjemne pogodbe za plačilo po opravljenih posegih, dvig urne postavke za pripravljenost in ustanovitev posebne enote za interventno radiologijo s svojo vodstveno ekipo. Dodatno jim je bila ugodena delna zaposlitev v UKC Maribor. Dodatno so zahtevali še številna soglasja za delo pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev.« In kaj je sledilo? V UKC Maribor pojasnjujejo: »Ko bi morali 1. julija 2026 podpisati nove pogodbe o zaposlitvi, so podpis ponovno odklonili ter skupinsko podpisali odpoved delovnega razmerja z argumentacijo, da dodatno zahtevajo odstop strokovne direktorice (Nataše Marčun Varda, op. a.). /…/ Dan kasneje so, v pismu dnevniku Večer, dodatno zahtevali tudi odstop generalnega direktorja UKC Maribor.« Gre za že omenjenega Vojka Flisa, žilnega kirurga, ki je UKC Maribor prvič vodil med junijem 2017 in junijem 2021, zdaj pa ga vodi od 1. oktobra 2023.

Minister Tadej Ostrc naj bi se po navedbah lastne službe za odnose z javnostmi sam, torej povsem mimo vodstva UKC Maribor in mediatorjev, srečal s predstavniki radiologov in jih po več mesecih prepričal kar z »odprtim in iskrenim pogovorom«. »Če je minister radiologom dodatno obljubil le, da bo odstranil vodstvo UKC Maribor, bi to lahko storil tudi brez tega zrežiranega dogajanja. Nova vlada lahko odstavi vodstvo brez takih škodljivih zgodb s tem, zamenja člane sveta zavoda in ti odstavijo vodstvo. Že takoj po nastopu nove vlade so se širile informacije o zamenjavi vodstev obeh kliničnih centrov,« pravi naš sogovornik. Opozarja pa, da minister morda daje še en signal: minister je s takim netransparentnim in nesistemskim solo posredovanjem sprožil dodatne težave ne le znotraj UKC Maribor, ampak širše v javnem zdravstvenem sistemu. »Dogajanje z radiologi je za druge signal, da izsiljevanje deluje. To skrivnostno in parcialno dogovarjanje kajpak odmeva pri vseh zaposlenih,« pravi naš sogovornik, ki ne želi biti razkrit, in napoveduje dodatne finančne zahteve zaposlenih, za katere UKC Maribor nima denarja. »Svoje dodatne zahteve so že predstavili radiološki inženirji in inštrumentarke, brez katerih radiologi ne morejo opravljati interventnih posegov. Zagotovo bodo zdaj sledili drugi.« Tudi Sašu Pjeviću, predstavniku radiologov, smo poslali vprašanja, zlasti, kaj so se dodatno dogovorili z ministrom Ostrcem oziroma kaj jim je ta obljubil, da so si premislili. Ni odgovoril.

Ni dvoma, da take netransparentne in »šerifovske« intervencije ministra v plačne dogovore v javnem zdravstvu povzročajo dodatne težave v sistemu.

Izvedeli nismo niti, koliko več bodo interventni radiologi prejemali v skladu z doseženim dogovorom. Po uradnih podatkih UKC Maribor se že zdaj njihovi mesečni neto dohodki gibljejo med 5700 in 11.880 evrov bruto. Tak razpon so dosegali v zadnjih šestih mesecih, torej brez uresničenih izpogajanih zahtev, dejansko plačilo je bilo odvisno od števila opravljenih diagnostičnih storitev v UKC Maribor. Že zdaj so bili namreč plačani po opravljenih storitvah prek dodatnih podjemnih pogodb, že zdaj pa so tudi delali pri drugih izvajalcih, torej imajo soglasja za delo pri zasebnikih in tudi v drugih javnih ustanovah.

Prav Sašo Pjević, ki se je kot predstavnik radiologov pojavil ob ministru Ostrcu, je po zadnjih podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo, to je za april letos, opravljal radiološke storitve poleg v matičnem UKC Maribor še v javnih bolnišnicah Celje in Izola ter pri zasebnem mariborskem ponudniku radiološke diagnostike s koncesijo družbi MDT&T, ki je del skupine Diagnostični center Bled. Glavnino storitev pomeni izvajanje magnetnih resonanc, a pri tem je težko spregledati, da je Pjević aprila za matični UKC izvedel 63 magnetnih resonanc, za izolsko bolnišnico 68 in za celjsko bolnico 20 magnetnih resonanc, za zasebno podjetje MDT&T pa 142 magnetnih resonanc, od tega jih je rekordnih 33 naredil zgolj 11. aprila, ko ni delal nikjer drugje. Opravljenih 33 magnetnih resonanc znotraj osemurnega delovnika pomeni, da poteka vsaka v povprečju 14 minut in pol, če jih zdravnik izvaja brez prekinitve vseh osem ur skupaj. Tak povprečen čas naj bi bil sicer po dostopnih informacijah dovolj za enostavne, rutinske preglede. Hkrati so Pjevićeve številke precej nižje od števila pregledov, ki jih je opravljal nekdanji predstojnik radiološkega oddelka v UKC Maribor, neuradni rekorder Mitja Rupreht.

Ni treba biti ravno politolog ali izvedenec za logično sklepanje, a minister je radiologom verjetno obljubil samo eno: da bo zamenjal vodstvo UKC Maribor.

O njem je portal Necenzurirano decembra lani razkril, da je zgolj oktobra po podatkih ZZZS opravil okrog 1550 preiskav z magnetno resonanco, od tega le desetino za matični UKC, 1400 pa jih je naredil po pogodbi za dva druga izvajalca. S tem dodatnim delom je že v letu 2024 prek svojega d.o.o.-ja v povprečju zaslužil dodatnih skoraj 30 tisoč evrov na mesec. Koliko služi Pjević, ni jasno. Doslej je odprl in zaprl dva s.p.-ja, kažejo poslovne baze: prvega je imel le dva meseca sredi leta 2020, drugega pa dobra štiri leta, od 6. oktobra 2020 do 24. februarja lani. Prepoved, po kateri zdravstveni delavci ne morejo več sodelovati z javnimi zavodi kot samostojni podjetniki, velja od sredine maja letos, Janševa koalicija je to prepoved poskušala odpraviti z interventnim zakonom, ki pa je zaustavljen zaradi referendumske pobude, o kateri odloča ustavno sodišče. Ob tem zgolj spomnimo, da je tudi minister Ostrc kot zobo zdravnik in protetik delal prek s.p.-ja, imel je dva z nazivom »P&E, protetika in estetika, Tadej Ostrc, s. p.«: prvega med majem 2016 in junijem 2022, drugega, odprtega septembrom 2023, pa je zaprl 11. maja letos, pred imenovanjem za ministra.

Praznina

Sedanjega ministra za zdravje je oktobra 2024 poslušal upravni odbor ZZZS. In ga kot kandidata zaradi neznanja odslovil.

Minister za zdravje Tadej Ostrc, sicer specialist stomatološke protetike, je oktobra 2024 doživel hladen tuš. Prijavil se je na razpis za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), a so ga po predstavitvi in zaslišanju na anonimnem glasovanju podprli le trije od desetih članov upravnega odbora ZZZS, ki so bili na seji. »ZZZS potrebuje človeka, ki bo operativno kaj naredil,« je ena od ugotovitev v zapisniku seje.

Zapisnik seje upravnega odbora ZZZS smo od ZZZS dobili nedavno na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, v njem se opozarja na pomembne »manjke« Ostrca, zaradi katerih je bil jeseni 2024 prepoznan kot premalo kredibilen za vodenje zdravstvene blagajne. Na seji upravnega odbora ZZZS 10. oktobra 2024 je od 11 članov manjkala le predstavnica, ki jo je v odbor (kot edino) imenovala vlada, navzoči pa so bili predstavniki vseh ostalih interesnih skupin, to je (po en) predstavnik kmetov, invalidov in upokojencev, dve predstavnici aktivnih zavarovancev in dva predstavnika delavcev ZZZS ter trije predstavniki delodajalcev.

Pomenljiv je zlasti odstavek zapisnika, ki v nekaj stavkih povzema razpravo članov upravnega odbora po predstavitvi in zaslišanju Ostrca. Ugotovili so, da Ostrc nima ravno veliko referenc na vodstvenem področju ter da na vprašanja ni odgovarjal konkretno. Zelo povedni sta tudi opazki: »ZZZS potrebuje človeka, ki bo operativno kaj naredil« in »O ZZZS se ni dovolj dobro pozanimal, sicer je deloval všečno«. Na anonimnem glasovanju, ki je sledilo, je dobil le tri glasove.

In kaj je Ostrc govoril? Čeprav je želel postati generalni direktor ZZZS, je na osnovno vprašanje o številu zaposlenih na ZZZS »kiksnil« za skoraj četrtino, navedel je 200 ljudi premalo. Izjavil je, da bi bilo v prihodnosti smiselno udejanjiti »idejo«, da bi imel ZZZS kot plačnik storitev predstavnike v svetih zdravstvenih zavodov, na kar ga je predsednica upravnega odbora opozorila, da to že ima. Na vprašanje, kakšne izkušnje ima z vodenjem sistemov, je nakazal, da je kot državni sekretar pri ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu ( junij 2022–julij 2023) tako rekoč vodil ministrstvo: »Minister je bil v času mojega delovanja /…./ velikokrat v tujini, odsoten, in sem bil v bistvu tisti, ki sem imel vsa tako finančna kot ostala pooblastila. V bistvu sem vodil takrat celo ministrstvo z vsemi, bom rekel, tudi izvajalci …« Na kritike potez, za katere sta bila odgovorna z Loredanom, ni odgovarjal konkretno, ampak z mašili in preusmeritvijo teme. Recimo, član upravnega odbora ga je opomnil, da govori o skrajševanju čakalnih vrst, a da pri tem z ministrom Loredanom nista bila zelo uspešna, saj je bilo pod njima porabljenih 120 milijonov evrov javnega denarja, čakalne vrste pa so postale daljše. Ostrc je odgovor začel z »vse, kar ste povedali, je res«, o porabljenih 120 milijonih pa ni v odgovoru povedal nič.

Namesto konkretnih odgovorov je navajal floskule: »Moje mišljenje je, da korenček velikokrat deluje bolj kot palica.« Ali pa je izpraševalce pohvalil, recimo »kot ste lepo povedali«. Večkrat se je tudi pohvalil, da na primer meni, da ima pogajalske sposobnosti za zagotovitev denarja. Že v uvodni predstavitvi je izjavil, da ima »tudi družboslovni pol sebe«, in izpostavil magisterij iz politologije na Fakulteti za družbene vede. Magistriral je leta 2016 pri profesorju Samu Uhanu na temo Primerjava stališč uporabnikov zdravstvenih sistemov v Sloveniji in ZDA, sklepi magistrske naloge pa so, če smo prijazni, šibki. Sklepno poglavje začne s trditvijo: »V svetu so se razvili različni sistemi zdravstvenega zavarovanja zaradi različnih tradicij, kultur, vrednot ter gospodarskih in političnih usmerjenosti posameznih držav. Zdravstveno varstvo je eden od osnovnih pogojev za povečevanje produktivnosti dela, saj vpliva na življenjsko raven delavcev in družbe.« Dve strani kasneje pa: »V Sloveniji so z zdravstvenim sistemom najbolj zadovoljni tisti, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja.«