V središču / Protiustavna sprememba zakona o RTV

»Kakšna propaganda na 'neodvisni' RTV Slovenija pri Marcelu. To enostavno ni več normalno. Zakon o odpravi RTV prispevka gre v obravnavo septembra na 1. redni seji,« je parlamentarna stranka Resnica pred dnevi zapisala na svojem profilu na Facebooku. Predlog zakona je ta stranka sicer v zakonodajni postopek vložila že novembra lani, a zdaj je nov mandat in tudi že vložene zakone je treba ponovno uvrstiti v postopek. Pa je taka sprememba financiranja javne radiotelevizije sploh dovoljena, skladna z ustavo? Na podlagi dosedanjega odločanja ustavnega sodišča je odgovor na to vprašanje nikalen.

V predlogu sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija niso navedeni razlogi ali utemeljitve za spremembo financiranja. Jasno je tudi, da nikjer v njem ne piše, da se uvaja način financiranja javnega zavoda, ki bo politiki omogočal več pritiska na javni medij. Da gre izključno za željo po izvajanju pritiska na medij, izhaja že iz v uvodu navedenega iskrenega zapisa Resnice na profilu na Facebooku. Koalicija bo odpravila RTV-prispevek, ker jo motijo nekatere vsebine, oddaje in voditelji. Recimo oddaja Marcel, ki jo vodi Marcel Štefančič, jr.

»Tveganje, da bo nacionalni RTV-program odvisen od političnih in gospodarskih centrov moči, bi bilo pri proračunskem financiranju večje« – iz odločbe ustavnega sodišča.

To pa je, vsaj z vidika ustavne dopustnosti ukrepa, težava. Na temo financiranja javnih medijev oziroma še posebej RTV Slovenija obstaja obsežna praksa ustavnega sodišča. To sicer ni naravnost zapisalo, da bi bilo financiranje RTV neposredno iz proračuna prepovedano, protiustavno. Vsaj ne še. Ustavne sodnice in sodniki pa so že večkrat zapisali, da gre za najmanj primerno rešitev. Da menijo tako, izhaja iz številnih odločb. Iz njih pravzaprav izhaja, da tak način financiranja ni le najmanj primeren, pač pa, da gre za neprimerno rešitev, neprimeren način financiranja RTV.

V tem pogledu bistvena ustavna odločba je bila sprejeta že leta 1998. Tedaj se je RTV večinoma financirala še iz naročnine, to pa je podoben vir financiranja kot sedanji RTV-prispevek in s tem bistveno drugačen od financiranja iz proračuna. Sodnice in sodniki na čelu s takratnim predsednikom dr. Lovrom Šturmom v odločbi ugotavljajo, da gre za primeren način financiranja RTV, saj si prizadeva za dosego primernega cilja: »Poseg je primeren in nujen za uresničitev zasledovanega ustavno dopustnega cilja. S tem ko je financiranje nacionalnih programov izločil iz državnega proračuna in določitev višine naročnine ter njeno izterjavo v veliki meri prepustil RTV Slovenija, je javnemu zavodu zagotovil določeno stopnjo samostojnosti, potrebno zaradi preprečitve političnih in gospodarskih vplivov na programsko vsebino in kvaliteto.« V tej odločbi sodnice in sodniki med drugim zapišejo še: »Financiranje iz državnega proračuna tudi ni enakovredno financiranju z naročnino. Tveganje, da bo nacionalni RTV-program odvisen od političnih in gospodarskih centrov moči, bi bilo namreč pri proračunskem financiranju večje.« Ne glede na to, o čem in kako je ustavno sodišče odtlej odločalo v povezavi z zadevami, ki se tičejo RTV Slovenija, se temu načelu ni nikoli odpovedalo, pač pa ga je celo večkrat ponovno poudarilo. Tveganje političnih pritiskov je največje prav, če se RTV primarno ali celo v celoti financira neposredno iz proračuna, pravijo ustavne sodnice in sodniki. Zato še zdaleč ne drži, kar trdijo zagovorniki trenutnega političnega napada na RTV – da je ureditev v tem zakonu ustavno dopustna, ker je ustavno sodišče še ni označilo za protiustavno. Poudarek je namreč na besedi »še«. Če bi moralo ustavno sodišče obravnavati to vprašanje, bi torej odločalo o načinu financiranja, ki pomeni največje tveganje političnih pritiskov na osrednji javni medij. Če takšna ureditev ni protiustavna, katera sploh je?

Resnica pri svojem načrtu sicer nikakor ni osamljena, ampak je skupaj s koalicijskimi partnericami tudi v tem soglasna. Novi zakon podpira SDS in s tem njeni sateliti. Premier Janez Janša je o odpravi RTV-prispevka govoril, še preden je Resnica sploh nastala. Javno je celo priznal, da ga sam ne plačuje, čeprav bi ga moral, in celo pozival volivce k tovrstni »državljanski nepokorščini«. Uzakonitev načina financiranja, ki omogoča neposredni politični vpliv na RTV, je torej le še vprašanje časa. Bo zadnjo besedo imelo ustavno sodišče? Da bo zakon končal na referendumu, je glede na dosedanje ravnanje civilne družbe ob napadih Janševe koalicije na različne dele družbe, že vnaprej jasno.