V središču / Resničnostni šov Resnice

Začnimo z manj pomembnim: Boris Mijič, poslanec Resnice in lastnik gradbenega podjetja Progros, ki ne plačuje delavcev, davkov in partnerjev, ima na svojem profilu na Facebooku objavljeno fotografijo ameriškega kriminalca gangsterja Al Caponeja in njegov (domnevni) citat, ki je nekakšna blaga grožnja v smislu: če ne boste prijazni z mano, si me boste zapomnili. No, taisti Mijič se je v sredo le pojavil pred kamerami in se kot skesanci v filmih o Alu Caponeju opravičil oškodovanim in obljubil vse. Razen odstopa.

Mijič je tako obljubil, da bo do konca leta poplačal vse svoje dolgove in da bo celo sodeloval pri pripravi sprememb zakonodaje, da do podobnih zgodb ne bi več prihajalo. Zlasti zadnje si ne zasluži resnega komentarja – Mijič se namreč zdi predvsem primer človeka, ki bi mu morali omejiti ne samo vplivanje na zakonodajo, ampak tudi pravico do kakršnegakoli prihodnjega poslovanja.

Kot primer naj izpostavimo Mijičeve prakse v gradbenem podjetju Progros, ki so nam jih potrdili na inšpektoratu za delo. Progros je družinsko podjetje Mijičev, družinski člani so se v zadnjih letih izmenjevali na vodstvenih funkcijah. Poslanec Boris Mijič je bil njegov prokurist, torej vodilni že v letih 2023/2024, maja 2025 pa je formalno postal njegov 100-odstotni lastnik in direktor, kar pa je od 15. junija letos spet poslančev oče Miladin. Progros ima že več kot eno leto, od 24. julija lani, blokiran edini še nezaprt bančni račun, Fursu že deset mesecev ne oddaja REK obrazcev, torej ne prijavlja izplačil, še vedno uradno zabeleženi davčni dolg presega 30.000 evrov. Kako delovanje Mijiča opisujejo na inšpektoratu za delo: »Zavezancu (Mijičevemu podjetju Progros, op. a.) je bila v letu 2024 zaradi ugotovljenih nepravilnosti (to je izplačan le sorazmerni del regresa za posamezne delavce, v posameznih primerih sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas brez navedbe razloga, v posameznih primerih neizročitev fotokopije potrdila o prijavi v zavarovanje in fotokopije potrdila o odjavi iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja) izdana odločba o prekršku z izrekom enotne sankcije globe in opominov. Inšpektorat na naslovu Vodnikova cesta 232, ki je kot poslovni naslov podjetja, vpisan v AJPES, ni mogel opraviti inšpekcijskega nadzora, ker na tem naslovu poslovnega prostora ni bilo. Zavezanec je bil že v letu 2025 večkrat pozvan k dostavi delovnopravne dokumentacije, pri čemer se zavezanec ni odzval. Izdanih je bilo več plačilnih nalogov. S strani Policije smo bili v letu 2025 obveščeni, da se zaradi suma storitve kaznivega dejanja vodi predkazenski postopek, zato je inšpektorica o oviranju postopka seznanila Policijo. Tudi v letošnjem letu je bil začet nov postopek, zavezanec pa pozvan k dostavi delovnopravne dokumentacije. Zavezanec se ni odzval v roku, za oviranje postopka mu je bil izdan 8. 5. 2026 plačilni nalog. Postopek se še nadaljuje.« Na inšpektoratu za delo še dodajajo, da inšpektor ne more zavezancu naložiti poplačila denarnih terjatev, ampak lahko zgolj vodi prekrškovni postopek v zvezi z opustitvijo dolžnega ravnanja oziroma storitvijo nedovoljenega ravnanja.

Če povzamemo: Mijič se je še maja, ko je že bil poslanec, zavestno izogibal inšpektorjem, ignoriral pozive k predaji dokumentacije in oviral postopek, ki še ni končan. Da se dajo te in vse preostale Mijičeve sporne prakse zajeti in preprečiti s spremembo gradbenega zakona, ki naj bi jo pripravili kar v Resnici, je torej bizarno zatrjevanje danes domnevno skesanega poslanca.

Večina Mijičevih spornih potez namreč spada na področje osnovne etike in morale. Za poslance in poslanke državnega zbora sicer velja etični kodeks, ki je bil nazadnje posodobljen junija 2020, torej pod Janševo vlado. Poslancu nalaga, da ravna tako, »da varuje ugled Republike Slovenije, ugled Državnega zbora in ugled poslanske funkcije«, »da krepi zaupanje javnosti v integriteto Državnega zbora in funkcijo poslanca, izogiba se ravnanju, s katerim bi krnil ugled doma ali v tujini«. In kje se zatika? Kodeks kot »zgled za spoštovanje in promocijo etičnih načel« in kot skrbnika poslanskega etičnega kodeksa postavlja »vodstvo Državnega zbora«, kar pa trenutno pomeni Mijičevega šefa Zorana Stevanovića. O slednjem je portal N1 prav ta torek razkril pravnomočno sodbo iz leta 2005, ki razkriva, da je bil obsojen v času, ko je delal v policiji, ker je osebi grozil, da jo bo uničil in celo ustrelil.

V članici Evropske unije se leta 2026 dolgovi iz delovnih razmerij ne bi smeli reševati z osebnimi političnimi gestami, pravi davčni svetovalec Franc Derganc.

Kako pa naj bi Mijič sploh prišel do denarja za poplačila vseh upnikov? V podjetju Kolektor Koling so pred dnevi za portal Necenzurirano potrdili, da so s Progrosom konec junija podpisali dogovor o plačilu neobračunanih del v zaporu Dobrunje. To pomeni, da bosta Kolektor Koling in CGP Darija Južne Progrosu nakazala 32.082 evrov, kolikor naj bi mu domnevno dolgovala. Ali je transakcija že opravljena, ni jasno, bi pa ta denar po nekaterih špekulacijah lahko pokril davčni dolg Progrosa. Furs sezname davčnih dolžnikov objavlja z zamiki, kot omenjeno, je na objavljenem Fursovem seznamu s konca maja Progros še naveden kot dolžnik z dolgom od 30.000 do 50.000 evrov. V ta davčni dolg Furs zajema vse neplačane davčne obveznosti, torej poleg davkov tudi prispevke za socialno varnost.

Del Mijičevih dolgov je ta torek skoraj pred kamerami plačal Mijičev strankarski šef, že omenjeni Zoran Stevanović. Ta je minuli petek na svojem profilu na omrežju Facebook objavil fotografijo s tremi neplačanimi Mijičevimi delavci in zapisal: »To so Amel, Husein in Suljo. Trije delavci, ki so ostali brez plač v podjetju, ki ga je prevzel naš poslanec.« Stevanović namreč ponavlja laž, da je Mijič le prevzel Progros, ne pa, da gre za družinsko podjetje, v vodenje katerega je bil poslanec, kot smo zapisali, aktivno vpet vsa zadnja leta. Stevanović je ob fotografiji še zapisal: »Kot obljubljeno, jim bom sam iz lastnih prihrankov cesijsko pokril plače. Ne gre za igranje Robina Hooda, gre za humanost.« Stevanović je medijem nato sporočil, da je dolg plačal: »Gre za gospoda Begića, Ramića in Hasanagića. Slednji je dobil okoli 6.000 evrov, prva dva pa približno 3.000 evrov. Mi smo s to zadevo zaključili in še enkrat več dokazali, da vedno vse, kar rečemo, zagotovo drži. Koncesijska pogodba je v ozadju podpisana, podjetje poslanca Mijiča ta denar dolguje meni.« Stevanović je pisal o koncesijski pogodbi, namesto o sklenjeni cesijski pogodbi, kot se imenuje pogodba o odstopu terjatev.

Kaj je Stevanović sploh poplačal Mijičevim delavcem? Izostali neto znesek? Kje pa so neplačani davki in prispevki? In kako je lahko sploh prevzel terjatev? Tudi glede tega obstajajo zakoni.

Na tem mestu se pojavlja več vprašanj, začenši s tem, kaj je Stevanović dejansko sploh poplačal. Davčni svetovalec Franc Derganc, bivši predsednik Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, razlaga: »Če delavec svojo terjatev do družbe Progros odstopi g. Stevanoviću, potem slednji ne ’izplača plače’ kot delodajalec, temveč delavcu dejansko plača njegov zahtevek, sam pa postane novi upnik družbe Progros.« To je civilnopravno lahko izvedljivo, dodaja, ker obligacijski zakonik razen izjemoma dopušča odstop terjatve. Pomembno vprašanje po Dergancu pa so prispevki in davki. Ali je Stevanović plačal tudi te? »Plača ni samo neto znesek, ki ga delavec prejme na račun. Plača je praviloma bruto dohodek iz delovnega razmerja, pri katerem je treba obračunati in plačati davčni odtegljaj ter prispevke za socialno varnost. Zakon o davčnem postopku izrecno določa, da obračun davka zajema tudi obračun davčnega odtegljaja in prispevkov za socialno varnost. Zato zgolj zasebno plačilo neto zneska trem delavcem še ne pomeni, da so urejene njihove socialne pravice, prispevki in davčni položaj. Delodajalec oziroma družba ostaja zavezanec za pravilni obračun in plačilo javnih dajatev.« Kot tretji problem konkretnega poplačila pa Derganc poudarja problem enakopravne obravnave drugih delavcev in upnikov. »Če ima družba več delavcev z neplačanimi terjatvami in hkrati davčni dolg, selektivno poplačilo le nekaterih oseb odpira vprašanje pravičnosti in preglednosti,« pravi. Koliko dolgov ima Progros, ni povsem jasno. Derganc strne: »Humanitarno plačilo posameznim delavcem je lahko razumljivo, vendar to ni sistemska niti pravno čista rešitev problema neizplačanih plač. V članici Evropske unije se leta 2026 dolgovi iz delovnih razmerij ne bi smeli reševati z osebnimi političnimi gestami, temveč z delovanjem delodajalca, FURS, Inšpektorata za delo, po potrebi s stečajnim postopkom in z zagotovitvijo plačila prispevkov. Še posebej pri predsedniku parlamenta je pomembno, da ravnanje ne ustvarja vtisa, da lahko zasebna politična intervencija nadomesti institucije pravne države.«