Film / Kronologija vode 

za +

Umetnost travme.

»Razmišljala sem, da bi začela na začetku. A ne spominjam se tako. Vse je niz fragmentov. Ponovitev. Vzorcev,« pripoveduje agonična protagonistka, Lidia Yuknavitch (Imogen Poots), ameriški olimpijski up, ki skuša z neskončnim plavanjem (»Koliko milj je treba preplavati, da priplavaš do sebe? Koliko jebenih milj še?«), kompulzivnim seksom (»Moja vagina je stalno razprta – kot usta, ki kričijo!«), drogami (»Odvisnost je v meni, zagotovo«) in pisateljevanjem preživeti travmatične spomine na očetove brutalne zlorabe (oče – ki ga igra Michael Epp, ki ji hoče »le najboljše« in ki je bil nekoč umetnik, športnik, deček – jo zlorablja na odprti sceni!), materin alkoholizem ( ja, mati – Susannah Flood – vse to nasilje v družini le nemočno, zapito gleda!), družinski pekel (družina je grozljivka!), trenerjevo abuzivnost (šeškanje za odvečne grame telesa!) in izgubo otroka, toda njena pripoved – delirij z nenehnim okusom po krvi – je fragmentirana, razbita, razcefrana, raztrgana in asociativna kot sanje, ki jih je David Lynch grdo pogledal. Travma nima reda. Še več – travma ni produkt reda. Ne moreš je izbruhati. Niti izpljuniti. Lahko jo le izvajaš – kot tekst, dramo, poezijo, performans, fuk. In to v tako intenzivnem close-upu, da tudi Bog začuti, kako je biti na odru.

Kronologija vode, imerzivni režiserski prvenec Kristen Stewart, dolgo zadrževanje diha, film s kremplji, je antikronologija ženskega telesa – antikronologija vsega, kar zmore žensko telo, antikronologija bolečine, tesnobe, norosti in jeze, antikronologija vsega, kar žensko telo ponižuje, zatira, podreja, deprimira in brutalizira ter spreminja v vojno stanje. »Nihče ni dovolj močan, da bi zdržal vse, kar nas doleti,« dahne pisatelj Ken Kesey (James Belushi), zapiti, upehani, a še vedno lucidni kontrakulturni Bog, avtor romana Let nad kukavičjim gnezdom, ki postane njen literarni mentor in ki ve, da ima Lidia – ki si želi, da bi iz tiste klorirane globine enkrat »izplavala kot nekaj dvoživkastega in brezspolnega« – dovolj izvirnega materiala, da ji ne bo treba napisati le predelave Faulknerjeve klasike Krik in bes. »Nočem fukati,« dahne svojemu možu. »Hočem brati.« Nihče nima toliko življenj, da bi lahko prebral Kronologijo vode. (Kinodvor)