Kolumna / Vlado Miheljak: Skok v koalicijo slabih namer

»... ampak so izvolili stranko, kot sem rekel, ki temelji na mojem liku in delu, v parlament in mene kot poslanca v parlament. Če to ni bilo problematično ljudem februarja pa marca, zakaj bi jim bilo danes ... ker ni skrivnost, da je stranka Resnica nastajala tudi na mojem liku in delu in sem jo pripeljal v parlament s temi mandati ...«

»Ničelna toleranca do korupcije ne more biti zgolj zapisana v koalicijski pogodbi, temveč se mora odražati v ravnanjih,« je poudaril Logar in dodal, da je zgled nosilcev oblasti ključen za zaupanje ljudi v pravno državo.

Janša je na plenilskem pohodu na nezaščiteno državo. Vsaj za zdaj brez resnega odpora. Kar družno – in z njegove perspektive nadvse uspešno – počne s svojimi koalicijskimi in »opozicijskimi« partnerji. Zakaj je tako, je dolga in vsekakor slaba zgodba. Očitno je, da Svoboda ni bila narejena in mišljena za to, da bi v poslanskih klopeh potrpežljivo in garaško nadlegovala in nasprotovala vsakršni slabi potezi koalicije. Ni (še) dojela, da sedenje v opozicijskih klopeh ni ležeren in dobro plačan dopust, s katerega se vrneš osončen in spočit ter po štirih letih poskusiš doseči zadostno zmago, da ti s povolilno aritmetiko poraženec znova ne ukrade parlamentarne večine. Verjetno si Golob sebe ne predstavlja zares kot voditelja opozicije, ki bi svoje osebne in zasebne urnike podrejal urnikom in dogajanjem v državnem zboru, SD pa je svoje volivce in sploh levoliberalno javnost vedno puščala v negotovosti. Pač vse od časov Pahorja na krmilu SD, ki je kot »tvorna opozicija« (aprila 2006) z Janšo podpisala partnerstvo za razvoj. Kar je celo takratni predsednik LDS Jelko Kacin označil kot farso in je Janševo nespodobno ponudbo predstavil kot »nepotreben bypass mimo državnega zbora med vlado in delom opozicije«. In tudi Han si sebe ne predstavlja kot opozicijskega poslanca, ki bi, teži koalicijskih zlorab primerno, nasprotoval Janši. Nikoli ni. In tudi zdaj ne bo. Levica se sicer še najbolj trudi, a je preprosto premajhna in prešibka, da bi jo mediji spoštovali in primerno pokrivali.