Prvi teden / Prebujena prestolnica

V nedeljo so se Ljubljančani odpravili na prvi referendum o splošnem aktu občine (odkar je Ljubljana prestolnica samostojne države), katerega razpis je s podpisi meščanov dosegla civilna pobuda. Na njem so odločali o parkirnem odloku, ki ga je mestna občina sprejela letos spomladi. Volilna udeležba je bila 19-odstotna, proti novemu odloku je glasovalo 94 odstotkov volivcev oziroma več kot 40 tisoč ljudi. Volilna udeležba je bila, kot je bilo pričakovati, nekoliko višja v četrtni skupnosti Golovec, kamor spada Štepanjsko naselje – ravno v tej soseski so se nesoglasja med občino in lokalnimi prebivalci začela –, znašala je dobrih 26 odstotkov, najnižja je bila na Rudniku in v četrtni skupnosti Šmarna gora, kjer je bila 15,5-odstotna.

A da bi bil odlok zavrnjen, bi morala proti njemu glasovati vsaj petina volilnih upravičencev, okoli 45 tisoč ljudi, in ker se to ni zgodilo, je odlok prestal referendum. Kljub temu ne bo veljal, saj ga je mestni svet takoj po tem, ko je civilna pobuda uspešno zbrala podpise za razpis referenduma, umaknil. Znašli smo se

v bizarnem položaju, v katerem je odlok prestal referendum, a kljub temu ne bo veljal. Ljubljanski župan Zoran Janković je na torkovi tiskovni konferenci zagotovil, da »odloka ni in ga ne bo v tem mandatu« ter da bo naprej veljal stari. Trenutno je Jankovićev manever z umikom odloka na ustavnem sodišču, tja so ga pobudniki referenduma vložili ob pomoči Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). Položaj bi se lahko še bolj zapletel, če bi sodišče odločilo, da je bil manever neustaven, in občini naložilo, naj odlok spet uveljavi.

Razlage nedeljskega izida so različne. Janković ga vidi kot potrditev začrtane smeri, saj se 80 odstotkov volivcev ni udeležilo referenduma, ki je bil po njegovem mnenju izguba denarja. Na drugi strani njegovi nasprotniki poudarjajo, da se je Ljubljana končno zbudila in da mu ta Ljubljana jeseni ne bo podelila že šestega županskega mandata zapovrstjo. Klemen Fajs, predstavnik pobudnice referenduma, Civilne iniciative za Ljubljano (CILJ), je dejal, da je Janković prejel več kot 40 tisoč rumenih kartonov,

jeseni pa bo dobil še rdečega. »Referendum ni bil naš edini cilj, bil je začetek prebujanja Ljubljane in začetek pogovora o tem, kako se vodi naše mesto. Začetek povezovanja ljudi, ki že dolgo čutijo, da Ljubljana postaja vse dražja, vse bolj tuja in da se o njej odloča brez njih,« je zatrdil in napovedal, da se bo »CILJ« zavzemal za soodločanje meščanov pri pomembnih projektih, kot so kanal C0, parkirna hiša pod tržnico in sežigalnica. Dodal je še, da bi lahko bil izid drugačen, če referendum ne bi bil sredi poletja, ko je ogromno ljudi na počitnicah.

Županski kandidat Piratov Jasmin Feratović meni, da izid ne pomeni zmage za Jankovića, ampak poraz za stanje demokracije v Ljubljani. V Levici so prepričani, da je 40 tisoč glasov proti »kljub globokemu poletju in manevru mestne oblasti z vnaprejšnjo odpovedjo odloku« izid, ki »pomeni močno nezaupnico ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću«. Na drugi strani je ljubljanska pisarna stranke SD posredno podprla Jankovića s svarilom pred fragmentacijo na levi ter pozvala k povezovanju pred lokalnimi volitvami in dodala, da »nekateri niso razumeli lekcije državnozborskih volitev«.

Janković je na torkovi tiskovni konferenci zatrdil, da so njegovi nasprotniki referendum zlorabili za svoje politične cilje, da torej ni bil le glasovanje o parkirnem odloku, temveč o njegovem županovanju. To drži. Vsi referendumi so tudi glasovanje o tistem, ki je neki ukrep sprejel. Referendum o vodah je pomenil nezaupnico tretji Janševi vladi, referendum o pokojninah umetnikov je bil referendum o vladi Roberta Goloba. Oba sta na naslednjih volitvah oblast izgubila. Referendumski izid kaže, da so volivci, ki želijo Jankovića zamenjati, zelo motivirani. Za tiste, ki ga podpirajo, tega ne moremo reči.

A Ljubljana je z vso to parkirno zgodbo dobila nekaj dragocenega – prebujeno lokalno civilno družbo, ki lahko bdi nad upravljanjem mesta, kdorkoli ga že vodi.