Teden / Možgani na avtopilotu

Evropska komisija je odločila, da korporacija Meta krši evropski akt o digitalnih storitvah, katerega namen je varovanje uporabnikov pred škodljivimi vsebinami na spletu, saj njeni družbeni omrežji Instagram in Facebook načrtno ugrabljata pozornost uporabnikov. Za posebej sporne šteje funkcije, kot so neskončno drsenje po zaslonu, samodejno predvajanje in algoritmi za priporočanje vsebin, ki – tako piše v uradni obtožnici – »možgane preklopijo na avtopilot, s čimer spodbujajo nezdrave navade in kompulzivno rabo«.

Po mnenju evropske komisije so torej sporni tako imenovani temni vzorci, digitalna infrastruktura, ki je namenoma razvita, da uporabnike usmerja k čezmernemu zadrževanju v aplikaciji, ogledovanju čim večje količine vsebin in postopnemu oblikovanju odvisnosti od omrežja. Komisija korporaciji očita, da tovrstne zahrbtne mehanizme za zasvajanje uporabnikov gradi namerno, in poudarja, da so ti še posebej učinkoviti, ko z njimi v past ujame mlade uporabnike, saj tovrstnim zvijačam nasedejo še prej kot odrasli. Če Meta ne bo izpolnila zahtev evropske komisije – če torej spornih mehanizmov svojih omrežij ne bo prilagodila evropskim uporabnikom –, jo lahko doleti globa v vrednosti šestih odstotkov letnega prihodka. Pri tako megalomanski korporaciji to ni zanemarljiv znesek: njeni lanski prihodki

so znašali okoli 200 milijard ameriških dolarjev, letos bodo predvidoma še za petino višji.

Meta se z očitki evropske komisije ne strinja, saj naj ta ne bi bila upoštevala ukrepov, ki jih je podjetje v zadnjih letih uvedlo za varovanje mladoletnih uporabnikov. Navaja predvsem račune za najstnike (angl. teen accounts, op. p.), pri katerih so samodejno vključene strožje nastavitve zasebnosti, staršem pa omogočajo strožji nadzor, saj lahko omejijo rabo omrežij ponoči ali določijo dnevno časovno omejitev. Toda evropski regulatorji ostajajo nezaupljivi, saj je tovrstne omejitve precej enostavno zaobiti, zato od Mete zahtevajo spremembo zasnove platform, ne zgolj uvajanje dodatnih varnostnih funkcij.

Gre za pomemben korak v boju proti tehnološkim imperialistom, ki javnost opozarja, da digitalna zasvojenost ni posledica uporabnikove osebne šibkosti, temveč učinek namernih pasti družbenih omrežij. A evropski regulatorji niso zares enotni v tem, kdo je dejansko kriv za epidemijo digitalne odvisnosti in z njo povezanih duševnih stisk – tehnološki velikani ali tudi (mladi) uporabniki sami. Komisija je Meti namreč ultimat postavila v času, ko intenzivno razmišlja o prepovedi družbenih omrežij za otroke, kakršna je po novem letu v Avstraliji obveljala za uporabnike, mlajše od 16 let. To zamisel podpira tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki pravi: »Vprašanje ni, ali naj imajo mladi dostop do družbenih omrežij, temveč ali naj imajo družbena omrežja dostop do mladih.«