Teden / Širitev odlagališča na Barju

Poleg načrtovane sežigalnice v Ljubljani, v kateri bi na leto sežgali 130 tisoč ton odpadkov – to je v povprečju 14,8 tone na uro vsak dan v letu – nastaja še en projekt: širitev odlagališča za nenevarne odpadke na Barju. O njej vpleteni javno ne govorijo, čeprav inženirska družba IBE in podjetje za prostorsko načrtovanje LUZ že pripravljata prostorske načrte za povečanje odlagalnih polj. Energetika Ljubljana je februarja najela družbi IBE in LUZ ter pri njiju za kar 2,56 milijona evrov naročila izdelavo obsežne tehnično-prostorsko-okoljske dokumentacije »za umestitev objekta energijske izrabe odpadkov TEO Ljubljana v prostor in za sprejem Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za širitev odlagališča nenevarnih odpadkov Barje«. V pojasnilo: TEO je kratica za sežigalnico, daljše za »toplota in elektrika iz odpadkov«.

Energetikina razpisna dokumentacija izrecno navaja, da bodo na odlagališče na Barju odlagali trdne ostanke sežiga odpadkov in čiščenja dimnih plinov, da pa so težava zmogljivosti: »Ker je obstoječe odlagališče nenevarnih odpadkov Barje v veliki meri že izkoriščeno, bo potrebno dodatne površine za odlaganje ustrezno pripravljenih trdnih produktov zgorevanja zagotoviti s širitvijo odlagalnih polj na območje južno od obstoječega odlagališča.« Zdaj odlagališče obsega 34 hektarjev in je največji del Regijskega centra za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO) na Barju, ki ga upravlja Javno podjetje VOKA Snaga in ki obsega skupno 42 hektarjev. Na preostalih osmih hektarjih RCERO so zlasti objekti za predelavo odpadkov.

Ko smo v Energetiki, ki jo vodi Samo Lozej, povprašali o podrobnostih širitve, so odgovorili, da širitve »predelovalnih zmogljivosti« ne predvidevajo, glede širitve odlagališča odpadkov pa so odpisali takole: »Veljavni prostorski akti že dalj časa predvidevajo možnost zagotavljanja dodatnih odlagalnih kapacitet z nadvišanjem obstoječega odlagališča ter z ureditvijo novega odlagališča ob Bezlanovem grabnu. Gre za prostorske rezerve, ki so del dolgoročnega načrtovanja ravnanja z odpadki in niso povezane s projektom TEO Ljubljana.« Take navedbe so, milo rečeno, zavajajoče. V Energetiki so podjetjema IBE in LUZ februarja naročili izdelavo »Predloga OPPN za širitev odlagališča nenevarnih odpadkov Barje«, potrebo po širitvi pa so utemeljili zgolj z odpadki iz sežiga. Iz razpisne dokumentacije tudi izhaja, da bo sprejetje OPPN za širitev odlagališča teklo sočasno s sprejetjem OPPN za sežigalnico, enako priprava okoljskih poročil. Kolikšna natanko bo širitev odlagališča, v Energetiki niso navedli.

Omenimo še eno nenavadnost: Energetika je pri IBE in LUZ naročila tudi izdelavo študije variant za vse tri mogoče lokacije sežigalnice, torej poleg Barja še za območji ob Letališki cesti in toplarni TE-TOL. »Lokacije bodo ovrednotene po prostorskih, okoljskih, funkcionalnih, prometnih, energetskih in ekonomskih merilih,« pravijo v Energetiki in priznavajo, da si želijo izbire centra RCERO na Barju. Mestna občina Ljubljana je nedavno v reviji Supermesto, ki so jo dobila vsa gospodinjstva in je bila natisnjena v 134.450 izvodih, sežigalnico umestila na Barje. Ljubljana formalno od države še ni dobila koncesije za sežig odpadkov, o njej bo zdaj odločilo okoljsko ministrstvo Janševe vlade. Po investicijski dokumentaciji, ki jo je ministrstvu februarja oddala Energetika, bo sežigalnica skupaj stala skoraj pol milijarde evrov, natančneje od 486 do 489 milijonov evrov.