V središču / Koalicija »mrtvih mačk na mizi«

»Vrzk eoač«ki o jme nr itezvkroad mzo,a kočidk oopp rneias udmjoei--, mnevno šokantno temo, da preusmerja pozornost od nečesa drugega, veliko bolj bistvenega. In prav to taktiko uporablja nova vladajoča koalicija SDS, Resnice, NSi in Demokratov že dva meseca, ko straši javnost z novicami o »katastrofalnem« stanju javnih financ. Da je v ozadju druga, preprostejša zgodba, je pred dnevi med vrsticami potrdil tudi Janšev finančni minister Andrej Šircelj. Ključno vprašanje namreč ni, česa ne bo zaradi »katastrofe v javnih financah«, ampak komu vse bo – poleg izvajalcev kulturnih projektov – Janševa koalicija vzela javni denar, da bi ga preusmerila drugam. Dva cilja javnega denarja sta jasna in transparentna: prvi je razbremenitev najbogatejših, kar je mogoče financirati le z zmanjšanjem porabe, saj bo prišlo v proračune prihodnjih let manj denarja, drugi pa je zakon o nakupovanju orožja za vojsko.

Finančni minister nove vlade Andrej Šircelj je prejšnji teden v intervjuju za Demokracijo, strankarski medij SDS, povedal dve pomembni stvari. Prvič, da stanje javnih financ ni katastrofalno, in drugič, da bo nova vlada z rebalansom denar pač prerazporedila glede na svoje politične cilje, kar je ob menjavi vlade običajno. »Prišla je nova vlada, ki bo proračunske dokumente drugače pripravila. Nova vlada ima tudi druge cilje, kar je popolnoma normalno,« je v intervjuju povedal Šircelj.

Ob opisu stanja javnih financ je Šircelj v Demokraciji kot »skrb zbujajočo« navedel le rast odhodkov za plače. »Poleg plačnih sprememb in uvrščanja zaposlenih v javnem sektorju v nove plačne razrede se omogočajo enkratni preskoki v višje plačne razrede, plačuje se tudi dodatno delo pri nekaterih poklicih. Mislim, da to ni bilo nadzorovano in pričakovano,« je dejal. Stroški dela zaposlenih v javnem sektorju so v prvem polletju dosegli 2,7 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov več kot v istem času lani, eskalacija teh stroškov pa je pomemben razlog, da Evropska komisija zahteva ukrepe za stabilizacijo in rebalans proračuna.

Vsi ocenjujemo, da so te težave rešljive. Še enkrat: Slovenija ni v položaju, v kakršnem je bila med bančno krizo ali v času covida, pravi finančni minister Šircelj. Zakaj potem panika?

Šircelj je stanje sicer strnil v izjavi: »Finančni ministri se zavedamo finančnih težav, vendar želim poudariti, da Slovenija ni med najbolj problematičnimi državami. Vsi ocenjujemo, vključno z Evropsko komisijo, da so te težave rešljive. Še enkrat: Slovenija ni v položaju, v kakršnem je bila recimo med bančno krizo ali v času covida. Te težave bomo rešili.« In: »Ne napovedujem nobenega Zujfa (varčevalnega zakona o uravnoteženju javnih financ, op. a.); če kdo z njim straši, so to lažna sporočila.« Da Slovenija »ni v položaju, ki bi zahteval dramatične ocene o stanju javnih financ«, je isti dan, prejšnji četrtek, v parlamentu poslankam in poslancem povedal tudi predsednik Fiskalnega sveta, ekonomist Davorin Kračun, in dodal: »Je pa v položaju, ki zahteva treznost, previdnost in verodostojno izvajanje javnofinančne politike.« Vendar ne izjave Širclja ne Kračuna niso dosegle javnosti v obsegu, primerljivem z načrtnimi katastrofičnimi ocenami Šircljevih ministrskih kolegov in poslancev vseh strank parlamentarne koalicije. Poslanci so isti četrtek, ko je izšel omenjeni intervju, v parlamentu sklicali »nujno sejo« odbora za finance in več kot šest ur opisovali domnevno katastrofalno upravljanje javnih financ, nenadzorovano rast primanjkljaja in razsipništvo Golobove vlade, po šestih urah »dejstev« pa izglasovali revizijo porabe prejšnje vlade.

Vzdušje seje z naslovom »Neodgovorno upravljanje javnih financ v času vlade dr. Roberta Goloba« je napovedovala že utemeljitev, pod katero sta prvopodpisana poslanka SDS Jelka Godec in poslanec NSi Janez Žakelj. V utemeljitvi so med razsipništvo in neracionalno porabo prejšnje vlade na primer uvrstili nakazilo 1,8 milijona evrov v solidarnostni fond EU »za nezakonite migracije« ter neopredeljene »milijone evrov«, ki naj bi jih Slovenija namenila »za satelitsko upravljanje rečnih bazenov v Keniji, krepitev žensk ob podnebnih izzivih v Ugandi in izdatno pomoč Palestini«. Sklicateljem se torej zdijo nepotrebne in skoraj posmeha vredne že minimalne pomoči, namenjene blaženju humanitarnih kriz po svetu, celo pomoč žrtvam genocida, ki ga izvaja Izrael.

Nemogoče pa je spregledati še eno dejstvo: ravno štiri koalicijske zaveznice, ki so se v četrtek predstavljale kot varuhinje javnih financ (SDS, Demokrati, NSi, Resnica), so takoj po sklicu novega parlamenta izglasovale tako imenovani »interventni zakon za razvoj Slovenije«, ki bi, če bi bil uveljavljen, že letos močno zvišal javnofinančni primanjkljaj in destabiliziral javne finance. Po oceni Fiskalnega sveta bi zakon strukturno – torej trajno – povečal primanjkljaj za okoli 900 milijonov evrov letno, kar pomeni za več kot eno odstotno točko BDP. To je ogromno, upoštevajoč, da mora biti ciljni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP. Zakon ob tem sploh ne bi blažil trenutnega šoka v gospodarstvu, je še opozoril Fiskalni svet, nasprotno, koristi bi prinesel le izbranim ciljnim skupinam: za prejemnike najvišjih plač bi uvedel socialno kapico in jim znižal prispevke v socialne blagajne, znižal bi davek najemodajalcem in zamaknil uzakonjene omejitve za kratkoročno oddajanje (na primer Airbnb), za zdravnike-koncesionarje bi odpravil zahtevo, da dobičke, ustvarjene z javnim denarjem, nujno vračajo v dejavnost, opremo ali zaposlene in podobno. Ta interventni 

zakon ni začel veljati, ker je 18. maja 47.223 volivk in volivcev vložilo zahtevo za referendum (dovolj bi jih bilo 2500), a ker je vladajoča koalicija referendum prepovedala, zdaj o njegovi dopustnosti odloča ustavno sodišče.

Ravno ta interventni zakon že jasno izrisuje nekatere druge ciljne skupine oziroma »druge cilje«, o katerih je govoril minister Šircelj in h katerim želi Janševa koalicija bodisi usmeriti javni denar ali pa jih razbremeniti plačil v javno blagajno.

Drugi že povsem očiten »cilj«, kamor bo Janševa koalicija vlagala bistveno več javnega denarja, je oborožitev, torej nakupi orožja.

To je prejšnji torek na omrežju X oznanil premier Janša. Besede orožje seveda ni neposredno omenil, pač pa opozoril, da je »Slovenija v tem trenutku edina članica Nata, ki ostaja pod 2 odstotkoma BDP, namenjenih za obrambo«. V maniri svoje siceršnje komunikacije na družbenih omrežjih je dodal: »Bil pa je denar za nakup Litijske, starih računalnikov, krepitev levičarskih NVO ter financiranje ’raziskav’ o enakosti spolov v podsaharski Afriki.« Podatek, da bo Slovenija letos za »temeljne obrambne potrebe«, torej orožje, vojaško opremo in delovanje vojske, namenila 1,18 milijarde evrov oziroma 1,61 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), sicer navaja poročilo, ki ga je objavila zveza Nato ob začetku dvodnevnega vrha v Ankari prejšnji torek. Iz objavljene tabele izhaja, da bo Slovenija letos edina članica Nata z izdatki pod dvema odstotkoma BDP; lani sta bili to še Češka in Albanija.

Janševi vladi olajšujejo pripravo rebalansa višji davčni prilivi. Davka od dohodkov pravnih oseb je bilo v prvem polletju za 1,1 milijarde evrov, kar je skoraj četrtina več kot v istem času lani.

A nemogoče je spregledati, da je podatek za Slovenijo, na katerega se je skliceval tudi Janša, v Natovi tabeli edini označen z opombo. Ta pa nakazuje, da je pri objavi podatka »intervenirala« Janševa vlada. Pravi namreč: »To so dejanske številke na dan prisege nove vlade Republike Slovenije

4. junija 2026. Nova slovenska vlada je zavezana verodostojni izvedbi zavez, ki so bile skupaj dogovorjene na Haaškem vrhu. Zato bodo trenutne finančne projekcije od leta 2026 naprej pregledane in ponovno načrtovane. Verodostojen nacionalni načrt za preseganje 2 % BDP za ključne izdatke v tekočem letu ter dosego 3,5 % BDP do leta 2035 bo predstavljen po Ankarskem vrhu in dokončan s konkretnimi koraki v naslednjih mesecih.« Bivši minister za obrambo Borut Sajovic je pojasnil, da je Janševa vlada iz izračuna izločila za 360 milijonov evrov investicij. »A dejansko je treba zgraditi sistem, kjer bomo za projekte, kot je logistični koridor, plačevali iz proračuna ministrstva za obrambo, ne pa iz resorja za infrastrukturo.« Mislil je na drugi železniški tir Koper– Divača, ki je bil med desetimi izločenimi projekti. Bivši premier Robert Golob je opozoril, da je Slovenija svoj načrt izdatkov Natu predstavila že leta 2024, ko ni bilo pripomb, spremembo pa je prinesel nastop Donalda Trumpa. V prejšnji ameriški administraciji je bilo prisotno strateško razmišljanje, v sedanji pa, tako Golob, »žal velja samo ena doktrina: kako evropskim zaveznikom prodati čim več orožja«. Vlaganje v dvojno rabo in v odpornost družbe sta po besedah Goloba večje jamstvo za varnost kot nakup orožja.

Ali bi Golobu uspelo prepričati Nato, naj vendar upošteva vsaj določene investicije, seveda ne moremo zagotovo vedeti. Je pa gotovo, da novi premier Janša tega ni niti poskušal, ampak je sam razglasil, da omenjenega denarja nova vlada ne šteje več med porabo za potrebe obrambe. In posledice bodo hude: za orožje bomo dali dodatnih 350 milijonov evrov javnega denarja. Ali bo ta denar zagotovljen že letos in komu bo vzet, bo pokazal rebalans proračuna, ki ga minister Šircelj napoveduje že za september. Veljavni proračun obrambnega ministrstva za letos znaša 1,42 milijarde evrov, med 19 ministrstvi Golobove vlade so imela višje proračune le tri ministrstva: za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (2,22 milijarde evrov), za vzgojo in izobraževanje (2,30 milijarde evrov) ter finančno ministrstvo (4,41 milijarde evrov, med drugim 1,63 milijarde za

pokojninsko blagajno in 912 milijonov za servisiranje dolga).

Nakup orožja je sicer ena od političnih prioritet Janševe koalicije. Že koalicijska pogodba napoveduje »nakup ključnih oborožitvenih sistemov«, modernizacijo vojske in »zagotovitev pregledanih, strokovnih, hitrih in strogo nadzorovanih obrambnih nabav«.

Slovenska javnost nakupu orožja sicer ni naklonjena. V anketi Mediane, ki jo je minulo soboto objavil časnik Delo (N=725), je le 6,4 odstotka vprašanih odgovorilo, naj Slovenija izpolni obveznosti do Nata tako, da nameni dodaten denar za oborožitev. Največ vprašanih, 38,7 odstotka, je odgovorilo, naj zahteve do Nata izpolni z več vlaganji v civilno zaščito, kibernetsko varnost in dvojno rabo zmogljivosti.

Med ciljnimi skupinami, za katere je že ves čas jasno, da ne sodijo med politične prioritete nove vlade, pa so nevladne organizacije. Janša je že januarja na pogovornem večeru s podporniki v Mengšu napovedal, da bo nevladnikom »zaprl pipice«, ko bo SDS znova prevzela oblast.

Nakup orožja je sicer ena od političnih prioritet Janševe koalicije.

Misijo že izvaja vsaj eno ministrstvo pod kvoto SDS – ob zatrjevanju, da »ne gre za nikakršno obračunavanje s katerimkoli subjektom«. Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je pred desetimi dnevi oznanila, da »zaradi povečane porabe predhodnega vodstva ministrstva« v proračunu manjka 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta, največ, 3,9 milijona evrov, na postavki za samozaposlene v kulturi. Ustavili so razpise in sklenitev pogodb, izvajalce, ki imajo že pogodbe za izvedbo projektov in programov, pa so obvestili, naj do nadaljnjega kar prenehajo pošiljati zahtevke za izplačilo sredstev in da jim bodo znižali sredstva z aneksi po rebalansu. Iz pravne službe CNVOS, krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij, so izvajalce opozorili, naj – dokler ni rebalansa in sprememb že sklenjenih pogodb – projekte izvajajo in vse zahtevke pošiljajo ministrstvu pravočasno, v skladu s pogodbenimi roki. Mnogi pa nadaljevanja izvedbe ne zmorejo. Ena od pogodbenic ministrstva, ki zaradi strahu pred šikaniranjem ne želi biti razkrita, bi za dokončanje projekta v skladu s pogodbo zdaj potrebovala 10.000 evrov, ki bi jih morala založiti. A ob že napovedanem znižanju pogodbenih sredstev z rebalansom izposojenega denarja pozneje ne bi dobila povrnjenega v celoti. Tako je ujeta v nekakšni zanki.

Drugi sogovornik, eden nekdanjih finančnih ministrov, razlaga, da tak epilog nikakor ni nujen. »Na vladi se redno dogaja, da neki minister pride s težavo, češ da za nekaj nima denarja. Ključno je, da se zavzame, dobro argumentira in vztraja – zlasti če gre za relativno nizke zneske, za katerimi so pogodbe, je to vztrajanje smiselno. Zelo pogosto v teh situacijah potem intervenira predsednik vlade in se dogovori. Morate vedeti, da nekaj fleksibilnosti v proračunu in pri določenih ministrstvih vendarle je; zgolj manjši zamik nekega projekta na ministrstvu za infrastrukturo na primer lahko sprosti tudi več deset milijonov evrov.« Tudi pri kulturi gre pri novi vladi za drugačne prioritete. Ministrica Fridl Jarc je kljub stanju, zaradi katerega je ustavila plačila pogodbenikom, ustanovila samostojen Muzej slovenske osamosvojitve in nanj (za zdaj) preusmerila 150 tisoč evrov.

Prioritete nove vlade se bodo sicer bolje pokazale septembra, ko finančni minister Andrej Šircelj napoveduje rebalans letošnjega proračuna in bo znan nov razrez porabe po novih 14 ministrstvih Janševe vlade.

Veljavni proračun 2026, ki je bil sprejet novembra lani, predvideva 15,6 milijarde evrov prihodkov in 17,7 milijarde odhodkov. V prvem polletju je bilo realiziranih 7,7 milijarde evrov prihodkov in 8,9 milijarde evrov odhodkov. »V primerjavi z enakim obdobjem lani smo več sredstev namenili za socialne transferje, investicije in stroške dela v javnem sektorju,«

je prejšnji teden sporočilo finančno ministrstvo Andreja Širclja. Taka poraba sicer odraža še prioritete prejšnje, Golobove vlade.

A v prvem polletju letos so močno zrasli tudi davčni prihodki: iz davka od dohodkov pravnih oseb se je nateklo kar 1,1 milijarde evrov, kar je skoraj za četrtino več kot v prvem polletju lani

in je seveda posledica lanskih rekordnih dobičkov gospodarstva. Ti prilivi seveda ministru Širclju zdaj močno olajšujejo pripravo rebalansa, s katerim mora primanjkljaj zadržati pod tremi odstotki BDP. Drugi pomemben prihranek, na katerega so stavili že v času ministra Klemna Boštjančiča, pa naj bi nastal pri zavodu za zdravstveno zavarovanje zaradi zmanjšanih izplačil in strožjih pravil glede bolniških odsotnosti. Sam zavod iz tega naslova v finančnem načrtu za letos napoveduje 60 milijonov evrov prihranka.

Ob vseh alarmih zdaj vendarle spomnimo, na kar je minuli četrtek v državnem zboru opozorila Alenka Bratušek, bivša infrastrukturna ministrica: tudi po odhodu Janševe vlade sredi leta 2022 je sledil rebalans proračuna, ker je bilo treba zaradi nepokritih ukrepov Janševe vlade najti kar 850 milijonov evrov. Med drugim ni bilo zagotovljenih 394 milijonov evrov za izvajanje desetega koronskega zakona, 60 milijonov evrov za podaljšanje turističnih bonov, 34 milijonov za tik pred volitvami sprejet zakon s področja znanosti in 62 milijonov za uskladitev pokojnin. A prejšnja vlada je vse projekte svojih predhodnikov izpeljala.