V središču / Možgani na povodcu

Kiberpunk – nova totalitarna ureditev (Cyberpunk – Le nouveau système totalitaire) sodi med dela, pri katerih bralec ni povsem prepričan, ali so veliki met ali popolna traparija. Zmešana teorija za svet, ki se mu meša.

Avtorica Asma Mhalla, ki se je leta 1984 rodila v Tuniziji, je vpadljiva ženska, ki je delala v investicijskem bančništvu, nato pa odkrila politično teorijo. Njena nemška založba C. H. Beck jo imenuje največja pariška zvezdniška intelektualka – na Instagramu ji sledi približno 95 tisoč uporabnikov. Knjiga Kiberpunk je bila v Franciji več mesecev na seznamu prodajnih uspešnic.

Mhallova se ne ozira v preteklost, temveč gleda naprej. Dognati skuša, kakšno prihodnost lahko pričakujemo glede na sedanjost.

V eseju opozarja na nevarnost tehnopolitičnega totalitarizma: avtokrati, kot sta Donald Trump in Javier Milei, zganjajo kraval, medtem pa tehnološki oligarhi, kot so Elon Musk, Mark Zuckerberg, Jeff Bezos in Peter Thiel, na novo programirajo sedanjost – to je naveza velike države in velikih tehnoloških družb, ki ljudi ne zatira in cenzurira na konvencionalen način, temveč kolonizira razmišljanje, možgane privezuje na povodec, in to je kognitivni totalitarizem, duhovno uistosmerjanje. »Podjarmljenje prihaja od znotraj.« Mhallova razvija teorijo o sedanjosti, ki je ni mogoče zaobjeti v teorijo. To je sedanjost, v kateri celo razmišljanju grozi, da bo padlo kot žrtev zmede. Nosi nas iz krize v krizo, vojnam sledijo katastrofe. »To stoletje nam ne prepoveduje razmišljanja, temveč nas tako močno zaposluje, da bomo pozabili razmišljati.« Pretekla leta je bilo vprašanju, ali doživljamo srhljivo vnovično vstajenje

fašizma, namenjenih več knjig. V nasprotju z večino avtoric in avtorjev, ki so pisali o tem, se Mhallova ne ozira v preteklost, temveč gleda naprej. Ne zanima je toliko, zakaj je sedanjost takšna, kot je, zakaj je liberalna demokracija zašla v krizo in pripomogla, da je avtoritarizem spet postal priljubljen. Dognati skuša, kakšno prihodnost lahko pričakujemo glede na sedanjost. »Vsak posameznik bo stroj, ki ga bo mogoče upravljati.« Sedanjosti ne primerja z dvajsetimi in tridesetimi leti prejšnjega stoletja, temveč z Nevromantom, Iztrebljevalcem in Matrico, torej s kiberpunkovskimi romani in filmi, podžanrom znanstvene fantastike, ki je prerasel utopični optimizem glede prihodnosti in si predstavlja mračen, pogosto totalitaren svet. Človek se nemočno zvija v zadušljivem prijemu tehnologije.

Mhallova analizira družbo spektakla, ki živi prek družbenih omrežij, je mislica v tradiciji Guya Deborda, protikulturnega umetnika in filozofa, ki teoretičnih temeljev ni zagotovil le Situacionistični internacionali, temveč tudi številnim študentom pariškega maja 1968. Na seznamu virov ga sicer ni navedla, vendar

nezgrešljivo straši po straneh njene knjige: »Postmoderni fašizem je predstava, ki uduši resničnost.« Mhallova stavi na veliko patosa; je aforistka politične teorije. Seveda tudi sama tava po informacijski megli hiperreaktivne sedanjosti, v kateri vse inscenacije skupaj z vsemi svojimi interpretacijami že dolgo delujejo resničnejše od same resničnosti.

A na šušljanje, ki iz virtualnih omrežij prodira v resničnost, odgovori z lastno, prav tako šušljanju podobno teorijo: s stavki, ki jih ni vedno preprosto razumeti, jih je pa toliko močneje mogoče občutiti, z mogočnimi stavki, s katerimi naj bi razbili vsesplošni kontekst zaslepljevanja. »Enaindvajseto stoletje vam ne bo vladalo, temveč vas bo programiralo.« In res: pisanje ni zgolj kulturna metoda za posredovanje znanja. Je tudi spoznavna metoda, ki so jo misleci tradicionalno uporabljali, da so si prisvojili resničnost in jo poskušali jedrnato in natančno tolmačiti. Toda če piše umetna inteligenca, kdo bo potem sploh še zmožen prodreti do resničnosti?

V kiberpunkovski resničnosti, opozarja Mhallova, umetna inteligenca prevzema intelektualni trud. »Razmišljujoči subjekt zakrni.« Po tej logiki upor kmalu ne bo več mogoč, in to preprosto zato, ker si ga ne bo več mogoče niti predstavljati. »Megakorporacije nadzorujejo nevronske uporabniške vmesnike.« Kiberpunk je knjiga, ki deluje kot blodnja. A kdo ve, morda je ta blodnja že zdavnaj postala naša resničnost.

© 2026 Der Spiegel