Film / Vaiana Moana
Vaiana Moana, 2026 (Thomas Kail)
Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 28, 17. 7. 2026
zadržan
Odiseja manjšega boga. Vaiana – odiseja sanjave, mesijanske, osvobojene polinezijske princese, ki jo igra Catherine Laga’aia – je igrana kopija animiranega originala (2016), toda original – magari animiran – je bil precej bolj živ kot tale povsem nepresenetljiva »živa« verzija, ziheraška kot nostalgija, fanatično »zvesta« kot Van Santov Psiho, nepotrebna kot Vaiana 2, dolgočasna kot resnično življenje, v katerem polboga igra Dwayne Johnson ( ja, The Rock), irelevantna kot humor (vse, kar rečejo animirani liki, je vedno smešno, ne pa tudi vse, kar rečejo živi ljudje), bujna kot Disneyjevo monetiziranje lastnih franšiz, kar pomeni, da ne le da ne pove nič novega, ampak nima kaj povedati, tako da se ves čas ne morete znebiti občutka, da tu nekaj radikalno manjka in da bi bilo še kako fajn, če bi igrana kopija vmes spontano preskočila v animirani original. Kar tako. Za štos. Itak ne bi nihče težil. Nihče ne bi ničesar opazil. Pesmi – od You’re Welcome in I Want do How Far I’ll Go – so itak iste. Le bolje bi bilo. Kar vas pripelje do neizbežnega vprašanja: zakaj ni tudi rimejk raje kar animiran? Kot rimejk Levjega kralja. (kino)
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič jr.
MLADINA, št. 28, 17. 7. 2026
zadržan
Odiseja manjšega boga. Vaiana – odiseja sanjave, mesijanske, osvobojene polinezijske princese, ki jo igra Catherine Laga’aia – je igrana kopija animiranega originala (2016), toda original – magari animiran – je bil precej bolj živ kot tale povsem nepresenetljiva »živa« verzija, ziheraška kot nostalgija, fanatično »zvesta« kot Van Santov Psiho, nepotrebna kot Vaiana 2, dolgočasna kot resnično življenje, v katerem polboga igra Dwayne Johnson ( ja, The Rock), irelevantna kot humor (vse, kar rečejo animirani liki, je vedno smešno, ne pa tudi vse, kar rečejo živi ljudje), bujna kot Disneyjevo monetiziranje lastnih franšiz, kar pomeni, da ne le da ne pove nič novega, ampak nima kaj povedati, tako da se ves čas ne morete znebiti občutka, da tu nekaj radikalno manjka in da bi bilo še kako fajn, če bi igrana kopija vmes spontano preskočila v animirani original. Kar tako. Za štos. Itak ne bi nihče težil. Nihče ne bi ničesar opazil. Pesmi – od You’re Welcome in I Want do How Far I’ll Go – so itak iste. Le bolje bi bilo. Kar vas pripelje do neizbežnega vprašanja: zakaj ni tudi rimejk raje kar animiran? Kot rimejk Levjega kralja. (kino)