Konzum / Molža ptičjega mleka

Restavracija Donatela
Zdraviliški trg 3, Rogaška Slatina
Tel.: 03 812 28 00

V Donateli kuhajo vsak dan od 12.00 do 16.30 in od 18.00 do 21.00.

Ambient: da so dnevi nekdanje obnovitvene veljave mimo, nakazujejo predvsem gole, slabo vzdrževane mize; muzika je generična tuc-tuc elektronika Napitki: vinska karta je mednarodno zastavljena in pregledno urejena; v tem, koliko je kakšna cena navita, pa nam ni uspelo najti pravila Vegetacija: precej solat, juh in raznih pestrih kombinacij v skledah Dostopnost: parkirna mesta so, zaprek za gibalno ovirane pa ni

Fino: dušeno zajčje stegno

Ne tako fino: (ne)urejenost miz in plastičnih pogrinjkov nerazumljive cene

Cenik: Mešana solata z avokadom je stala 10, karpačo rdeče pese s kozjim sirom 12, orzo s kapesantama in špinačo 42, zajčje stegno in jelenov hrbet 35, mini kepica sorbeta 5, ptičje mleko pa 8 evrov.

»O, bravo za trpezarca, tematski napitek nam je priskrbel!« so oskrbnika med srebanjem rogaške vode Tempel hvalili inšpektorji, napoteni v restavracijo menda najbolj nobel hotela našega najbolj nobel zdravilišča. Na brifingu pred obiskom v hotelu Aleksander delujoče Donatele smo (poleg tega, da v hotelu deluje fensi klinika z raznimi programi za tzv. biološko dolgoživost) izvedeli, da je osebje restavracije usposabljal butler belgijske kraljeve družine, revija Wine Spectator pa ji je leta 2020 za vinsko karto podelila nagrado odličnosti.

Naša pijačarska ocena ne bo tako visoka: da v kraju, ki že stoletja slovi po vodnih vrelcih, lahko pijemo le mineralko iz 591 kilometrov oddaljenega San Pellegrina, je bruka, slavljena vinska karta pa je z več kot 100 različnimi flašami sicer res zanimiva in mednarodno pestra, a cenovno popolnoma konfuzna: najcenejše rdeče vino je Gašperjeva bonita za 60 evrov (v vinoteki osem), beli chardonnay Mursa za 30 (v vinoteki 11), penino Gašper pa se vam bolj splača naročiti po kozarcih, saj boste tako za 0,75 litra plačali deset evrov manj kot za celo steklenico. Nič ne štekam, pa tudi kul ni.

Poleg tega so se nauki belgijskega royal butlerja nekam izgubili, o čemer nemo pričajo mize brez prtov, ki so dovolj slabo očiščene, da se ceneni plastični pogrinjki kar lepijo nanje (pribor pa na pogrinjke). Ob konfuznem listanju dveh različnih jedilnih listov se seveda pojavi novo vprašanje: kako jim v tako slabo vzdrževani stari slavi ni nerodno ob takšnem navijanju cen? Najbolj eklatanten primer molže je drobna paštica orzo s špinačo in kapesantami, ki jo cenijo na 42 evrov, in ne, na dnu krožnika ni bilo zlatega zrna.

Sicer v kuhinji niso brez domišljije in tehničnega znanja: rezine rdeče pese s kozjim sirom, sesekljanimi orehi in malinami so bile odlične, prav tako z avokadom, mariniranimi bučkami in dušenim koromačem opremljeno pestro zeleno solatno listje. Všeč nam je bilo še sočno in aromatično dušeno zajčje stegno s topinamburjem in jurčki (pa tista paštica s kapesantami tudi), jelenov file bi lahko malo manj spekli, predvsem pa se v taki restavraciji (in za tak denar) ne spodobi na krožnik dajati reči, kot so brezokusne artičoke iz konzerve. Domnevamo tudi, da si slaščičar moskovskega hotela Praga, ki je avtor znamenite sladice ptičje mleko, ni zamislil, da bo ta vsa suhobna in grudasta. V restavraciji Donatela znajo kuhati, kakšna jed je celo odlična, a nekatere bolno visoke cene nakazujejo, da bržkone bolj kot na zunanje goste računajo na dolgoživosti željne penzionske goste.