Opozicija ne izključuje možnosti ustavne presoje

Pred torkovim razpisom treh posvetovalnih referendumov koalicija in opozicija ostajata na nasprotnih bregovih. Predmet polemik ostaja predvsem posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev, kar je DZ že uredil z zakonom in na kar so opozorili tudi pravniki v DZ. Opozicija medtem ne izključuje možnosti ustavne presoje tega referenduma.

DZ bo na torkovi izredni seji odločal o razpisu posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, ki jih predlagajo koalicijske stranke in Resnica.

V koaliciji pri tem vztrajajo, da želijo volivce povprašati o mnenju o nekaterih ključnih družbenih temah. Poslanec NSi, SLS in Fokus Janez Beja pa je danes očitke o izbiri datuma za posvetovalne referendume sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi zavrnil z argumentom, da želijo tako prihraniti "kakšen milijon v prazni blagajni". Kot je pojasnil, bodo namreč s sočasno izvedbo vseh referendumov prihranili nekaj sredstev, potrebnih za njihovo izvedbo.

S temami, ki jih nameravajo postaviti pred volivce, pa želijo po njegovih besedah "narediti, kar se dolga desetletja oz. v samostojni Sloveniji še ni naredilo".

Iz opozicijskih strank pa letijo ostre kritike. Menijo namreč, da gre pri predlogih treh posvetovalnih referendumov za poskus mobilizacije desnega volilnega telesa in preusmerjanje pozornosti od zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi.

DZ bo na torkovi izredni seji odločal o razpisu posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, ki jih predlagajo koalicijske stranke in Resnica.

Opozicijska poslanca Svobode Lenart Žavbi in SD Luka Goršek sta tako v današnjih izjavah ocenila, da bi bilo smiselno, da se o izvedbi posvetovalnih referendumov, zlasti o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, izreče ustavno sodišče. Končne odločitve sicer še niso sprejeli, pač pa bo to stvar dogovora med opozicijskimi strankami, sta navedla.

Žavbi je obenem menil, da bi sicer že mnenje zakonodajno-pravne službe DZ moralo ustaviti parlamentarno večino. Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, je namreč koalicija že sprejela v začetku mandata. A zakon še ni stopil v veljavo, saj je v DZ romala referendumska pobuda, septembra bo steklo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Referendumska zakonodaja pa določa, da lahko DZ posvetovalni referendum razpiše, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju. Na to je v mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je med drugim navedla, da bi bil razpis referenduma z enako vsebino, kot jo že opredeljuje zakon, v nasprotju z referendumsko zakonodajo, kot tudi "z namenom in zasnovo instituta predhodnega posvetovalnega referenduma".