Uvodnik / Grega Repovž: Cenejši bencin? Seveda se da.

Začnimo kar z osnovnim vprašanjem: je bilo res neizogibno, da je cena dizla, ki ga je v Sloveniji med prodanimi naftnimi derivati več kot 70 odstotkov, presegla 1,9 evra na liter? Ne, cena bi bila lahko nižja za vsaj nekaj centov, pet centov celo zlahka. Da ni nižja, je odločitev predsednika vlade Janeza Janše. O maržah namreč v vseh vladah na koncu odloča premier. In to bomo dokazali prav s primerom premiera Janeza Janše.

Leto 2022 se zdi nekako blizu, velja pa se spomniti, kaj se je dogajalo s ceno bencina in nafte takrat. Konec februarja je Rusija napadla Ukrajino, kar je bil prvi vpliv na ceno nafte. A evropski embargo na nakupe ruske nafte je bil še daleč, ta je začel veljati šele decembra. Nato je zagorel prvi ruski tanker, zaradi česar so bili izničeni vsi zavarovalniški dogovori za prevoze nafte, trg pa je razpadel. Cena naftnih derivatov je začela rasti, saj je bila Evropa takrat vezana predvsem na rusko nafto. A ko je marca cena v Sloveniji dosegla 1,85 evra, bil pa je čas pred volitvami, je vlada Janeza Janše arbitrarno zamrznila cene in jih določila na 1,5 evra – za dizel in za bencin – za obdobje 90 dni. Ni torej znižala marž, ampak je ceno preprosto določila sama, ne glede na dejansko dogajanje na trgu, nato pa to zamrznitev še podaljšala za 90 dni, le ceno malo popravila navzgor. Petrol je takrat zaradi te zamrznitve utrpel dobrih 105 milijonov evrov izgube ter tudi poslovno leto 2022 zaključil s slabimi tremi milijoni evrov izgube.

Smo že dokazali, da o tem odločajo predsedniki vlad? Tega ne dokazuje samo to Janševo obdobje, ampak tudi naslednje, obdobje Roberta Goloba. Ta je namreč Janševo ceno odmrznil – preprosto zato, ker je bilo jasno, da Petrol ne more preživeti. Rezultati konec leta so dokazali, da bi se sicer Petrol zlomil v letu za tem. Vendar pa to ne pomeni, da je vrnil marže avtomatično na 9,9 centa na liter dizla ali bencina ali jih celo povišal. Ne, postavil jih je na 6 centov – na toliko, da trgovci niso imeli izgube, dobička pa tudi ne. Tako je to v vojni. Golob je tudi ponovno uvedel prilagajanje cen, ki so od takrat spet sestavljene iz tržne cene na mediteranski kotaciji, državnih dodatkov na cene in seveda marže za trgovce. Na končno ceno vplivajo tudi cene storitev rafinerij.

Ta teden so cene bencina, dizla in kurilnega olja v Sloveniji dosegle najvišjo raven doslej in glavni razlog za to je znan: krivo je podaljševanje vojnih napetosti med ZDA in Iranom. O iranski avtokratski oblasti ne bomo izgubljali besed (pa čeprav je napad nanjo dejansko le geostrateška igra Izraela in ZDA), ZDA oziroma Trump pa brez dvoma zavlačujejo končanje vojne zato, da s tem slabijo evropske države ter omogočajo (ameriškemu) kapitalu izjemne dobičke. Spet je razpadel trg, glavni dobavitelj Slovenije je vmes postal savdski Aramco, spet so padla zavarovanja, rafinerije spet ekscesno služijo.

Ni torej čas za ukrepanje? Seveda. A da ne bo nesporazuma: od Janše ne pričakujemo, da bo spet zamrznil cene na neko nerazumno populistično raven, kot je to storil leta 2022. Ne, ni pa res, kot nam hitijo zagotavljati vladni predstavniki, da ne more znižati marž. Takoj bi jih lahko znižal. Ko vlade oziroma premieri po vsem svetu določajo marže oziroma omejitve pri maržah, namreč vedno gledajo poslovanje naftnih družb v celotnem letu – da, točno tako, kot je ravnal Robert Golob. Iščejo se pač normalna razmerja, ki ne obtežijo preveč države, hkrati pa omogočajo, da naftne družbe ne zabredejo. Pač vojna je. Tudi celotna štiri leta Golobove vlade so bile razmere na naftnem trgu nestabilne, a ves čas je vlada pazila na to, da so bile cene razmeroma normalne (tudi elektrike), a da je imel Petrol stabilno rast dobička. Ni pa Golobova vlada dovolila ekscesnih dobičkov, kot so zahtevali uprava in lastniki. Zato so na Goloba tudi ves čas pritiskali. Spomnimo se izsiljevalskega zapiranja odročnih bencinskih črpalk, da predvolilnega ustavljanja dobave niti ne omenjamo. Ali pa ga moramo?

Janša je namreč na prvi dopisni seji po prevzemu oblasti naftnim družbam (Petrolu) brez utemeljitve povišal marže, in to je storil v času, ko se je že dogajalo vse opisano v Hormuški ožini. Zakaj bi kdo to storil? Niti podatkov ni imel pred sabo (morda le tiste iz Petrola)! Slovenski prodajalci naftnih derivatov v celotni zgodovini države še niso imeli tako visokih marž, kot jih imajo zdaj (11 centov in pol na liter). Vlada je v boju z rastočimi cenami znižala čisto vse državne pristojbine za derivate na minimum – le te nove visoke marže trgovcev ohranja. Še več: pri dizelskem gorivu je dodala maržo za ekološke dodatke h gorivu – kar so doslej naftni trgovci krili sami.

Da, Janša bi mirno lahko znižal marže in cene bi bile lahko bistveno nižje. Tudi zato, ker ima Petrol glavne pogodbe za dobavo naftnih derivatov že od lani podpisane za celotno leto, le 10 odstotkov nafte kupuje po tekočih cenah.

Obstaja razlog, zakaj Janša tega ne stori. Ker ima do vodstva in lastnikov Petrola posebno »volilno« razmerje. Ne more biti suveren, kot je bil Golob. Tako kot ne more biti suveren na mednarodnem parketu, ampak mora poslušati Izrael.