Kam gre Bled?

Svoje davne dni smo na Bledu dihali svež zrak, uživali mir in sobivali skupaj s turisti, ki so prihajali v kinč nebeški. Danes je to le še spomin. Preko vsega poletja je kraj s svojo okolico preplavljen s turisti. Množični turizem, prometni pritiski, turistifikacija stanovanj, prekomerna gradnja celoten tukajšnji prostor potiskajo čez rob njegove nosilne zmogljivosti. Turizem se predstavlja kot trajnostni, Bled pa kot zelena destinacija. A deklariranih načel in usmeritev vsakodnevne izkušnje prebivalcev ne potrjujejo: nenehni prometni kolaps s celodnevnimi prometnimi zastoji; hrup; pritisk na jezero in njegovo obalo; svetlobno onesnaževanje; pomanjkanje nočnega miru; degradacija okolja in narave s povečanimi odplakami in smetmi; reka Sava Bohinjka od Bleda navzdol bližje kloaki kot naravnemu vodotoku; vse višji stroški bivanja in dvig cen nepremičnin; pritiski na vodne vire; pritiski na javne storitve. To je samo nekaj primerov posledic prekomernega turističnega obremenjevanja kraja in njegove širše okolice.

Uradna priseganja na trajnostni turizem so samo prazna deklaracija, če temu ne sledijo resna dejanja in pravočasna ukrepanja za zagotavljanje takega stanja. Ampak razen simbolnih dejanj se

dogajajo nasprotne prakse. Nova obsežna parkirišča v kraju, ki pritegnejo še večji promet; sprejemanje novih prostorskih načrtov za gradnjo novih, tudi večjih objektov za turistične nastanitve ob tem, da je povečevanje turističnih ležišč že itak stalnica (samo podatek, da je na Bledu okoli 20 youth hostlov, brez omenjanja zasebnih garaž, kleti, ki se spreminjajo v turistične sobe, pove, v katero smer gre turizem ipd.).

Ves omenjeni pritisk je tako velik in resen, ob letošnjem rekordnem dvomesečnem vročinskem in sušnem obdobju se je še bolj izostril, da so nujna dejanja, ki jih za preprečevanje takih razmer uresničujejo drugod po svetu, kot so npr.: preusmerjanje prometa oziroma regulacija dostopa (zgraditev centralnega parkirišča v bližini izstopa iz avoceste ter organiziranje frekventnih shuttle busov po sistemu P+R); določanje kvot obiskovalcev; striktno omejevanje kratkoročnih najemov; na sezonsko obremenitev indeksirana turistična taksa; moratorij na nove turistične zmogljivosti; merjenje dnevnega pretoka obiskovalcev in merjenje hrupa/kakovosti zraka ter objavljanje teh kazalnikov. Ne nazadnje pa tudi večje vključevanje prebivalcev v odločitve, ki so povezane z razvojem kraja. Prebivalci Bleda nimamo več občutka, da smo sogovorniki z odgovornimi odločevalci.

Trenutno dogajanje ni razvoj, temveč razprodaja prostora in narave. Vprašanje »kam to pelje?« ima preprost dogovor: v izgubo tistega, kar Bled dela Bled. Če ne bomo obrnili krmila, ne bomo več reševali turizma – reševali bomo zgolj posledice.

Na žalost to ni edina zgodba. V državi je še nekaj podobnih. Narava ima svoje zakonitosti in omejitve. Turizem, ki od nje živi, bi to moral prvi spoštovati. V nasprotnem si žaga lastno vejo. Mogoče bi se ob letošnji rekordni sezoni veljalo potrkati po glavi, ne po prsih. Na tem planetu ni neskončnosti naravnih virov!