Teden / Svetovni nered

Je Izrael kršil mednarodno pravo v odnosu do Palestincev, je zagrešil genocid, izvaja etnično čiščenje? Sladno z mednarodnim pravom je odgovor na vsa ta vprašanja pritrdilen. Pa bo država odgovarjala za te, najhujše kršitve človekovih pravic? Odgovor je zelo verjetno nikalen. Vprašanje je celo, ali bo Mednarodno kazensko sodišče, ki o teh vprašanjih odloča, sploh lahko opravilo svoje delo, kaj šele, da bi izdalo sodbo in da bi bila ta nazadnje izvedena. ZDA namreč vztrajno krepijo pritisk na sodišče in na njegove sodnike osebno.

Prejšnji teden je tako Trumpova administracija uvedla še sankcije proti predsednici sodišča, japonski sodnici Tomoko Akane, in senegalskemu višjemu tožilcu Abdoulayu Seyu. Tako sta se pridružila več drugim sodnikom tega sodišča, zoper katere so ZDA že uvedle sankcije. Med njimi je tudi slovenska sodnica Beti Hohler. Njen največji greh, ki je povzročil srd ameriške administracije, je zgolj, da je bila članica tričlanskega senata, ki je odločal o izdaji naloga za pridržanje predsednika izraelske vlade Benjamina Netanjahuja. Sodišče je novembra 2024 zaradi vojne v Gazi izdalo nalog za aretacijo Netanjahuja in tedanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta.

Mednarodno pravo, mednarodna pravna ureditev oziroma svetovni red je pač vedno odvisen od volje

velesil in vsaj minimalnega kompromisa in dogovora med njimi. A spoštovanje teh pravil igre ni samoumevno. Zakaj bi namreč kdorkoli, katerakoli država spoštovala ta pravila, se jim podrejala in uklanjala, če tega ne počno velesile? Seveda, navadno zaradi (gospodarskih) ukrepov, s katerimi jih v to silijo prav te velesile. A tudi taka ureditev ni vzdržna, če se omenjene velesile, ki jim sankcije v bistvu ne morejo resno do živega, požvižgajo na pravila igre, kadar jim ne dišijo oziroma kadar kaka odločitev ali postopek ni v njihovem interesu.

Trump sicer sankcije že dlje uporablja drugače, kot osnovno sredstvo ameriške zunanje politike za dosego gospodarskih in drugih ciljev. Ko sankcionira sodnike Mednarodnega kazenskega sodišča, pa jih uporablja v nasprotju z njihovo osnovno funkcijo. Torej ne zato, da bi kako državo s tem prisilil k spoštovanju mednarodnega prava, kolikor ga je še ostalo, ampak z namenom onemogočanja delovanja institucij mednarodnega prava.

Kaj pa EU, ki se tudi prišteva med pomembne igralce na tem mednarodnem parketu? V javnih obsodbah ameriškega početja je dokaj enoglasna, pri čemer je svojo sodnico vsaj pod prejšnjo vlado glasno branila tudi Slovenija. Gotovo bi EU morala prednostno sprejemati ukrepe, ki sankcioniranim sodnikom olajšujejo vsakodnevno življenje. Neposredni spopad z ZDA, v katerem bi vsem podjetjem in institucijam v EU zapovedala, naj se ne menijo za ameriške ukrepe, pa se za zdaj zdi malo verjeten.