Teden / Banke ne bi nič

Ministrstvo za finance Andreja Širclja želi uzakoniti več novosti, ki bi ljudem zagotovile cenejše bančno poslovanje in jim med drugim olajšale dostop do gotovine in uporabe te. Predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev predvideva uvedbo brezplačnih paketov osnovnih bančnih storitev, do katerih bi bili upravičeni vsi potrošniki, ki na plačilni račun prejemajo redne prejemke, na primer plačo, pokojnino, nadomestilo za brezposelnost ali štipendijo, še dodatno pa bi paket upokojencem in ranljivim skupinam omogočal najmanj deset mesečnih brezplačnih kreditnih plačil skupaj s trajnimi nalogi ali direktnimi bremenitvami.

Zakon bi ponudnike blaga in storitev zavezal, da sprejemajo gotovino. Prav tako bi od bank in hranilnic zahteval, da so prisotne in ljudem dostopne. Zagotoviti bi morale, da imajo naselja z več kot 1000 prebivalci najmanj en bankomat v oddaljenosti največ pet kilometrov od središča naselja, na sto tisoč prebivalcev pa bi morala obstajati mreža najmanj 70bankomatov. Hkrati bi naselja s 3000  prebivalci morala imeti najmanj eno bančno poslovalnico v oddaljenosti največ pet kilometrov od središča naselja, na sto tisoč prebivalcev na ravni celotne države pa bi morala mreža poslovalnic zajemati najmanj 40 poslovalnic.

Ob tem omenimo le en podatek Banke Slovenije: konec prvega četrtletja letos smo imeli 1330 bankomatov, kar je 41 manj kot konec prvega četrtletja leta 2021 in kar 360 manj kot konec leta 2015.

Pričakovano pa nad predlogom niso navdušene naše banke. »Postavlja zelo, zelo veliko različnih sistemskih, pravnih, konkurenčnih pa ne nazadnje tudi izvedbenih, praktičnih vprašanj,« je o predlogu zakona pred dnevi povedala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo in na pripombo, da je pravica do gotovine vpisana v ustavo, dejala: »Če dam primerjavo – v ustavi imamo zapisano tudi pravico do pitne vode, pa to ne pomeni, da je ta zastonj. Plačujemo omrežnine, plačujemo storitve.« Banke, ki bi nosile stroške sprememb, že omenjajo možnost ustavne presoje zakona.

Tak odziv panoge je pričakovan, čeprav banke in hranilnice pri nas kujejo velike dobičke, njihovi (večinoma tuji) lastniki pa si izplačujejo dividende. Zlasti zadnja leta banke pri tem dosegajo rekorde, njihovi kumulativni čisti dobički so leta 2023 in 2024 presegli milijardo evrov, lani 882 milijonov evrov, letos pa čisti dobiček že ob polletju dosega 557 milijonov evrov, kar je več kot vse leto leta 2022, 2021, 2020 in prej.

Ob očitnem uporu »naših« bank, da bi postale družbeno koristnejše, je treba posebej omeniti še en podatek. Naše banke imajo v EU ene najvišjih neto obrestnih marž, torej služijo z izplačevanjem nizkih obresti za depozite in zaračunavanjem visokih obresti za posojila. Do konca tretjega četrtletja lani je bila marža višja le v treh srednje- oziroma vzhodnoevropskih državah, ki niso članice evrskega območja.