V središču / Ne ljudje, zgolj delovna sila

Tuji delavci, ki so si v Sloveniji našli delo in začeli ustvarjati življenje, so lahko za združitev z družino zaprosili po enem letu. Po novem bodo lahko šele po treh letih, dejansko pa zaradi trajanja postopkov to pomeni štiri ali celo pet let ločenosti od bližnjih. A tudi po tem bo ta možnost dana le še na papirju, v resničnosti bo nedosegljiva. Na notranjem ministrstvu, ki ga vodi odvetnik predsednika vlade Franci Matoz, so zdaj v zakon o tujcih zapisali tako visok finančni pogoj sredstev za preživljanje, da jih ne bo mogel izpolniti skoraj noben tuji delavec več.

Ta mora ob vložitvi prošnje prikazati zadostna sredstva za preživljanje družinskih članov, saj bodo ti na začetku, ob prihodu v Slovenijo, večinoma nekaj časa brez lastnega dohodka. V resnici ta sredstva lahko tujec prikaže predvsem oziroma izključno iz plače, pri čemer lahko uveljavlja le neto plačo, ne pa tudi nakazil za potne stroške in malico. Ob podani prošnji za združitev družinskih članov – navadno gre za ženo in morda še za kakega otroka – notranje ministrstvo preveri, ali ima tuji delavec zadosten in reden vir prihodkov. To stori tako, da sešteje vse prihodke v letu pred vložitvijo prošnje in jih deli z 12, pri čemer odšteje morebitne prihranke, ki izvirajo iz že upoštevanih dohodkov. Dejansko gre, kot rečeno, predvsem za dohodke iz dela, torej neto plačo. Notranje ministrstvo pa je zdaj v zakon zapisalo enkratno zvišanje cenzusa, torej zneska rednega mesečnega dohodka, ki ga mora tujec prejemati, če želi tu zaživeti družinsko življenje.

In kakšni bodo po novem ti zneski? Kdor bo želel pripeljati zgolj zakonca (v praksi predvsem ženo), bo moral v letu pred vložitvijo prošnje izkazovati redni mesečni neto dohodek vsaj 1593 evrov. Po podatkih statističnega urada ima v Sloveniji zdaj neto plačo, ki je nižja od tega zneska in ne bi zadostovala niti za združitev z enim družinskim članom, okoli 60 odstotkov (slovenskih) delavcev.

Kdor pa se bo želel združiti z ženo in dvema otrokoma (torej gre za štiričlansko družino), bo moral izkazati redni mesečni neto dohodek kar 2791 evrov. Takšno ali višjo neto plačo v Sloveniji prejema skupaj manj kot deset odstotkov delavcev. Zgolj tako majhni skupini (slovenskih) delavcev bi torej z zdajšnjo plačo uspelo združiti štiričlansko družino. Kako naj karkoli od tega potem uspe tujemu delavcu z nizko, povprečno ali celo nadpovprečno plačo?

Nov vladni ukrep: skoraj nobenemu tujemu delavcu ne bo več uspelo pripeljati družine. Številni družinski člani, ki so že tu, pa bodo morali oditi ali pa bodo deportirani.

Verjetno je jasno, da tuji delavci iz tretjih držav (predvsem iz Bosne in Srbije ter po novem tudi iz držav jugovzhodne Azije), ki pri nas opravljajo najslabše plačana dela, teh pogojev ne bodo izpolnili. A to ne bo težava le za nove delavce, ki bi se radi združili z družino, ampak tudi za tiste, ki z družino že živijo tu. Tudi oni bodo ob periodičnem preverjanju – predvsem v postopku podaljšanja dovoljenja za bivanje družinskih članov – morali dokazovati te, enkrat višje zneske. Morda bo za nekatere to nekoliko lažja naloga. Vsaj za tiste, ki so že dlje tu in ima več njihovih družinskih članov dohodke iz delovnega razmerja ali študentskega dela. A tudi večina teh bo težko izpolnila nove pogoje. Če se dovoljenje za bivanje družinskemu članu ne podaljša, sledi selitev ali pa deportacija v matično domovino.

In ker je razbitje družin s selitvijo le enega ali dveh družinskih članov malo verjetno, bodo najbrž odšli vsi – v katero izmed evropskih držav, ki ponujajo humane delovne in življenjske razmere, ali pa v matično državo. Prihajali ali ostajali bodo le še delavci brez družine, brez žene, moža, partnerice ali partnerja ali otrok.

Slovenija tujim delavcem namreč pošilja nedvoumno sporočilo. Lahko pridete sem opravljat najtežja in najslabše plača dela. A to je tudi vse, drugih pravic (razen plače, saj se obeta tudi ukinitev socialne pomoči, ki jo tako ali tako lahko prejmejo le tujci s stalnim prebivališčem) tu nimate več. Nikakor niste del družbe, v kateri po novem živite. Sporočilo bi težko bilo bolj jasno – država tujih delavcev ne obravnava več kot ljudi, ampak samo kot delavce, kot delovno silo, da ne rečemo zgolj kot delovno sredstvo.

Izvotlitev pravice do družinskega življenja je sicer brez dvoma protiustaven ukrep in tudi v nasprotju z evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter s pravom Evropske unije. A kaj, ko je tak skoraj vsak drugi ukrep sedanje vlade.