V središču / Vladni delodajalci

Julija je vlada premiera Janeza Janše ustanovila 37-članski strateški svet za gospodarstvo. To ni nič nenavadnega, saj so strateške svete kot posvetovalna telesa ustanavljali tudi prejšnji predsedniki vlad, tudi Robert Golob. A obstaja bistvena razlika: v tem svetu sedijo predsedniki vseh petih reprezentativnih delodajalskih organizacij, to so Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Trgovinska zbornica Slovenije, v svetu pa ni niti enega predstavnika ali predstavnice reprezentativnih sindikatov. Z drugimi besedami: v njem je zgolj en pogled. Napoved česa je to?

V novem strateškem svetu za gospodarstvo med 37 člani in članicami sedijo predsednik upravnega odbora GZS Tibor Šimonka, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš, predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič, ki je tudi predsednik strateškega sveta, sočasno pa je še predsednik koalicijske stranke Fokus in državnega sveta. Med drugimi člani sveta so znani zagovorniki nizkih davkov, recimo ekonomist Matej Lahovnik, ki je sicer že od leta 1995 zaposlen na javni Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, največji podjetnik med zdravniki Marko Bitenc, ki vidi zdravstvo kot navadno »gospodarsko dejavnost«, davčni strokovnjak in lastnik zasebne klinike Ivan Simič, ki pa zdaj računa na zdravstvene koncesije. »Očiten namen take sestave je omogočiti delodajalcem posebno platformo – brez ’motenj’ sindikatov –, v okviru katere bodo pripravljali predloge zakonov v tako rekoč izključnem interesu teh delodajalcev, lastnikov podjetij in vodilnih menedžerjev,« opozarja Martina Vuk, generalna sekretarka Konfederacije sindikatov javnega sektorja. In doda, v čem je bistvo težave: »Z zakonskimi predlogi, ki jih bodo delodajalske organizacije [v okviru strateškega sveta, op. p.] že predhodno uskladile med seboj in tudi z vlado oziroma vladajočo večino, bodo nato prišli v Ekonomsko-socialni svet, kjer pa bo stekla zgolj pro forma kratka razprava.« Da bodo v strateškem svetu obravnavali predloge zakonov in ukrepov, nanašajoče se na splošno blaginjo, davke, trg dela, delovna razmerja in podobne teme, ki sodijo na pogajalsko mizo Ekonomsko-socialnega sveta, je jasno iz uradne strani sveta.

Napoveduje se očitna slabitev, če ne celo izničenje še ene »institucije«, ki v Sloveniji deluje od aprila 1994 in je zdaj nosilka socialnega dialoga, to je Ekonomskosocialnega sveta.

Napoveduje se torej slabitev »institucije«, ki v Sloveniji deluje od aprila 1994 in je zdaj nosilka socialnega dialoga, to je Ekonomsko-socialnega sveta, znanega tudi po kratici ESS. ESS je ključna platforma, prek katere se »trije partnerji« – zaposleni, delodajalci in vlada – usklajujejo o zakonskih in drugih predlogih, ki zadevajo splošno blaginjo, od davkov, dela do socialne politike in pokojninskega varstva. Recimo, ena ključnih uskladitev v času prejšnje vlade je bila pokojninska reforma, k predlogu katere je Ekonomsko-socialni svet dal soglasje na izredni seji 25. aprila lani. Občasno ga je zapustila delodajalska ali sindikalna stran, temu pa so vedno sledili pozivi k obuditvi socialnega dogovarjanja, kar ne nazadnje kaže na relevantnost ESS kot platforme socialnega dialoga.

Predsednik strateškega sveta za gospodarstvo Marko Lotrič, sicer tudi predsednik koalicijske stranke te vlade, izvoljen in zaposlen kot predsednik državnega sveta, javno trdi, da sindikati v 37-članskem svetu so zastopani. S tem misli na članico strateškega sveta Ano Čermelj, ki je generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije. A ta sindikat ni član Ekonomsko-socialnega sveta in nima statusa reprezentativnosti. Toda med Ano Čermelj in Lotričem obstaja nedvoumna vez: lani sta sodelovala pri reševanju invalidskega podjetja CSS Škofja Loka, potem ko je minister za delo Luka Mesec preprečil njegovo likvidacijo. Lotrič, po izobrazbi elektrotehnik elektronik, se je v tej zgodbi pojavljal v eni funkciji, in sicer kot predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Škofja Loka. Ana Čermelj se na naša zaprosila, naj pove, kaj meni o predlogih sveta glede nižjih davkov, ni odzvala z odgovorom, ampak je naše novinarsko vprašanje preposlala Lotriču, Janševemu piarovcu Sebastjanu Jeretiču in Mateju Kumerdeju iz Janševega kabineta.

Tudi Jakob Počivavšek, predsednik sindikalne konfederacije Pergam, opozarja, da tveganje za slabitev Ekonomsko-socialnega sveta in socialnega dialoga z ekskluzivističnim strateškim svetom zagotovo obstaja. »Pod prejšnjo vlado je strateški svet zagovarjal davke, a v njem smo imele predstavnike tudi reprezentativne sindikalne centrale.« Opozarja, da v novem strateškem svetu za gospodarstvo ne sedijo »strokovci« delodajalskih organizacij, torej predstavniki strokovnih služb, ampak neposredno predsedniki, torej funkcionarji delodajalskih organizacij. »To pomeni, da bodo te delodajalske organizacije v Ekonomsko-socialnem svetu seveda zastopale ista stališča, o katerih se bodo z vlado dogovorile že v strateškem svetu, edina stran, s katero se bodo usklajevali – ali pa tudi ne – pa bodo sindikati. To seveda ni tripartitni socialni dialog.« Dodaja, da je minister za gospodarstvo in delo Anže Logar na uvodni in do zdaj edini seji ESS v mandatu nove vlade dal javno vedeti, da so zanj teme, ki se tičejo dela, delavcev in delovnih razmerij, absolutno v drugem planu, podrejene gospodarstvu. »S tega vidika sem še bolj zaskrbljen.« Obrisi, kako Janševa vlada vidi svoj strateški svet za gospodarstvo in kako ga namerava »uporabiti«, so že vidni. Pred dvema tednoma je v tem svetu potekala prva seja tako imenovane fokusne skupine za davke, ki jo vodi Ivan Simič. Člani so razpravljali zlasti o tako imenovanem interventnem zakonu za razvoj Slovenije, torej o zakonu, ki ga je sprejel koalicijski četverček SDS, Demokrati, NSi-Fokus-SLS in Resnica in ki ne prinaša nič razvojnega, pač pa na račun javnih blagajn davčno razbremenjuje izbrane skupine, kot so najbolje plačani menedžerji in najemodajalci. Fiskalni svet je kot neodvisen državni organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike, že pred meseci opozoril, da zakon »večinoma ne ureja posledic trenutnega šoka«, da torej ni ne interventen in ne razvojen, da pa bo imel drastične posledice za javne finance, ker bo primanjkljaj dodatno strukturno povečal »za okoli 900 milijonov evrov oziroma za več kot 1 odstotno točko BDP na leto«. A zdaj je ta strateški svet Fiskalnemu svetu naložil, naj naredi nov, tako imenovani dinamični izračun finančnih učinkov zakona, ki bo, kot napoveduje Lotrič, pokazal nižje učinke. Ali bo Fiskalni svet nov izračun naredil in ali ima strateški svet vlade sploh mandat, da mu nalaga izračune in določa metodologijo, ni jasno. Predsednik Davorin Kračun nam je pred dnevi dejal, da to še preučujejo.

Strateški svet ne bo osredotočen na strategijo za večjo konkurenčnost Slovenije, pač pa na davčne razbremenitve, ki so že zdaj jedrna zahteva lobističnih zbornic gospodarstva.

Lotrič svojih namenov ne skriva: s tem agitira za interventni zakon, za katerega je več kot 47 tisoč ljudi zahtevalo razpis referenduma.

Prve seje strateškega sveta sicer kažejo, da ni osredotočen na strategijo za večjo konkurenčnost Slovenije, pač pa na davčno razbremenitev najbogatejših in podjetij, ki so že zdaj jedrne zahteve lobističnih gospodarskih zbornic. Ali kot je že pred meseci v Delu strnil ekonomist Neven Borak: »Znižanje davkov ni razvoj: interventni zakon namesto strategije prinaša iluzijo.«