V središču / Je visoka cena goriv upravičena?

Ta torek smo dobili nove cene goriv: regulirana cena dizla je presegla 1,9 evra in dosegla zgodovinsko rekordnih 1,903 evra za liter, sočasno je cena bencina presegla 1,6 evra (1,608 evra), cena ekstra lahkega kurilnega olja pa 1,5 evra za liter (1,517 evra). Na avtocesti in hitrih cestah, kjer ne veljajo regulirane cene, so cene goriv še bolj zdivjale: v torek je Petrol liter dizla na avtocestni pumpi zaračunal 2,091 evra, liter premium dizla pa celo 2,444 evra, kar presega cene v Avstriji. Ali nova vlada, ki je na prvi dopisni seji zvišala marže Petrolu in drugim naftnim trgovcem na rekordno raven, res ne more storiti nič ali zgolj noče poseči v cene? In zakaj so vsi – kmetje in gospodarstvo – tako tiho?

Vrnimo se v junij 2026. Vlade na svojih prvih sejah vedno naredijo to, kar vidijo kot absolutno prednostno nalogo. Na prvi dopisni seji 12. junija, torej osmi dan po nastopu, je ta vlada, ne da bi naredila kakšne analize, spremenila uredbo in naftnim trgovcem zvišala marže na zgodovinsko najvišjo raven ter jim hkrati priznala višje stroške za biokomponente, ki jih morajo dodajati gorivom – o zadnjem se javno ni veliko govorilo. Marže zdaj po novem znašajo enotnih 11,5 centa na vsak liter prodanega goriva – pred tem so bile 9,83 centa za liter dizelskega goriva, 9,94 centa za liter bencina ter osem centov za liter kurilnega olja, zgolj eden od priznanih stroškov za transport biodizla, ki ga dobijo trgovci, pa je bil zvišan s 6,3 na 8,2 centa, kar pa je vplivalo še dodatno na višino cene dizla, ki je zaradi tega že od nastopa vlade na višjih ravneh. Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre »zgolj za cente«, pa gre za več kot 20-odstotne dvige marž, zaslužek pri vsakem litru se je za trgovce povišal za petino (pri bencinu in kurilnem olju), pri dizlu pa za tretjino.

Seveda drži, da so danes cene energentov na trgu zaradi vojne med ZDA, Izraelom in Iranom visoke. A naftni trgovci seveda ne kupujejo energentov po dnevnih cenah. Prav družba Petrol je na primer znana po tem, da ima vrhunsko ekipo nabavnikov, ki skrbi za dolgoročno stabilne dobave goriv – količinsko in tudi cenovno, prek tako imenovanih dolgoročnih terminskih pogodb. Z drugimi besedami: Petrol danes dobiva energente po cenah, za katere se je dogovoril že na začetku leta oziroma še pred tem. Kar pomeni, da ga neposredno tudi ne prizadene visoka gibljivost cen, ki jo opazujemo letos na trgih. Ne nazadnje se pred tveganji trgovci zavarujejo tudi z različnimi finančnimi instrumenti, kar je običajna praksa vseh resnih naftnih trgovcev, med katere spadajo tudi vsi veliki trgovci v Sloveniji. Na primer cena surove nafte brent, ki je referenčni pokazatelj globalnega dogajanja, letos niha zaradi geopolitičnih pretresov, povezanih zlasti s Hormuško ožino ter vojaškimi akcijami ZDA in Izraela. Ta torek je sod brenta na borzah stal okoli 87 dolarjev, še pred tednom dni okrog 95 dolarjev, spomladi, ob napetostih v Hormuški ožini, pa tudi do 120 dolarjev.

Že v izhodišču – glede na poslovne rezultate naftnih družb, ki so bili v letu 2025 rekordni – ni imela vlada niti enega tehtnega razloga, da je junija, v razmerah, ko bi se morala ukvarjati z ukrepi za ublažitev maloprodajnih cen za potrošnike, Petrolu zvišala marže na zgodovinsko raven in s tem še prispevala k dvigu maloprodajnih cen! »Razen seveda, če mu je zavestno želela zagotoviti finančno korist,« pravi naš sogovornik in dodaja, da je k zvišani marži, ki je zdaj 11,5 centa na liter, treba pri litru dizlu prišteti še okrog šest dodatnih centov, ki jih zdaj dobivajo naftni trgovci za primes biokomponent. »S temi biokomponentami, ki zmanjšujejo izpuste ogljikovega dioksida, in njihovim primešavanjem trgovci seveda imajo realne stroške. A tukaj ni velikega nadzora, upoštevane so spet borzne cene, trgovci pa lahko nabavljajo komponente ceneje in tukaj tudi ustvarijo neke dobičke,« razlaga drugi sogovornik.

Čeprav gre le za cente, višje marže in ugodnejši obračun stroškov biokomponent močno zvišujejo prilive naftnim trgovcem. Da bodo Petrolu prinesle »močno izboljšanje dobičkovnosti«, so takoj po seji vlade napovedali na portalu Finance. V Društvu Mali delničarji ocenjujejo, da vsak dvig marže za en cent Petrolu v letu dni prinese 10 milijonov evrov bilančnega dobička, po nekaterih ocenah celo do 12 milijonov evrov.

Zakaj je torej Janševa vlada 12. junija zvišala marže Petrolu na zgodovinski vrh, je mogoče le ugibati. Na globalnih energetskih trgih je takrat obstajala ogromna negotovost, ameriška vojska je dan prej znova napadla Iran, ta pa je potem spet zaprl Hormuško ožino, ki je sicer ključna strateška povezava za kar petino globalnega prometa z nafto. Jasno je torej bilo, da bodo cene goriv rasle in da si bo vlada z zvišanjem marže trgovcem pomembno zmanjšala fleksibilnost odzivanja na dvige cen. Hkrati je bilo 12. junija že kristalno jasno, da si bodo delničarji Petrola v nekaj tednih izplačali skoraj 103 milijone evrov dividend iz lanskega bilančnega dobička, kar je tudi zgodovinski rekord te družbe. Tako izplačilo dividend so si namreč že 21. maja na skupščini izglasovali delničarji Petrola, med katerimi sta ena izmed najvplivnejših zakonca Vesna in Darij Južna, najbogatejša Slovenca 2025. Premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj sta vse te podatke imela.

Nova vlada je seveda zanikala, da je z dvigom marž »poplačala« usluge Petrolu, na njegovih črpalkah pa smo tisti konec tedna, ko so bile volitve, videli vsesplošen kaos in stisko ljudi, ki niso mogli do goriv. Številni člani nove vlade so takrat za stanje javno krivili Golobovo vlado. Tržni inšpektor je sicer potrdil, da je Petrol manjšal dobave goriv – nekaj dni pred soboto, 21. marca, celo za polovico, ponekod tudi za dve tretjini (!) –, inšpektorji pa so ugotovili tudi, da so bencinski servisi od vodstva Petrola prejeli navodilo, naj nemudoma izvedejo blokado točilnih mest, ko raven goriva v rezervoarju pade na 250 milimetrov, izjema so bila le interventna vozila.

A vrnimo se k opisanemu junijskemu dvigu marž, ki koristi le Petrolu in drugim naftnim trgovcem. Janševa vlada si je z dvigom marž trgovcem močno skrčila manevrski prostor, ki ga ima za blaženje visokih maloprodajnih cen goriv. A ne le to: zaradi dviga marž Petrolu in ostalim trgovcem je na minimum znižala dajatve, ki se iz prodaje goriv natekajo v javne blagajne. Maloprodajna cena goriv je namreč v grobem sestavljena iz treh delov: cene goriv na trgu, dajatev in marže trgovcem. Trenutno je ključna komponenta, ki skoraj 60-odstotno kroji maloprodajno ceno goriv pri nas, cena naftnih derivatov na sredozemski borzi. Našo maloprodajno ceno torej ne kroji neposredno globalna cena soda surove nafte brent, pač pa bolj »realno ogledalo«, torej povprečje cen izbranih naftnih derivatov, kjer so že vključeni vsi stroški predelave nafte v proizvode – ne le cene surove nafte, in to v naši okolici, v rafinerijah v Sredozemlju. Ker so tudi cene na sredozemski borzi v dolarjih, ima tukaj pomembno vlogo tudi menjalni tečaj dolar-evro, ki trenutno zaradi močnega evra celo nekoliko blaži visoke cene derivatov v dolarjih.

Na ta del maloprodajne cene goriv vlada ne more vplivati, saj jo določajo trgi, lahko pa vpliva na preostala dela, to je na marže trgovcem in dajatve, ki jih pobere država. Tudi pretekle vlade so občasno nižale visoke tržne cene goriv z znižanjem dajatev, a zdaj imamo posebno stanje: te dajatve so večinoma že na minimumu, ki ga dopušča Evropska unija, druge pa so že znižane na nič evrov. Vlada je tako 24. julija na nič evrov spustila tako imenovani prispevek URE za energetsko učinkovitost in dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida. Posledično je drobnoprodajna cena za liter bencina nižja za 9,6 centa, za liter dizelskega goriva in kurilnega olja pa za 11,1 evra, se je ob sprejemu pohvalila vlada. A naredila je še korak dlje: že konec julija je evropsko komisijo zaprosila za začasno, šestmesečno znižanje trošarine za bencin in dizel pod najnižjo dopustno raven v EU, prejšnji teden pa je v Bruselj poslala dopolnitev, da bi rada trošarine znižala še bolj, kot je sprva predlagala. Na kako nizke ravni bi znižala trošarine, vlada ni razkrila, a pri dizlu je že zdaj s 33 centi na liter na spodnji dopustni meji skupnega trga. »Namesto da bi vlada ubrala pot premišljenega in pravičnega zelenega prehoda, podpre korporativni dobiček,« so že junija zapisali v nevladni organizaciji Umanotera in opozorili, komu vlada s takimi ukrepi zares pomaga: »Petrol je leta 2025 ustvaril rekordnih 174 milijonov evrov dobička, kar je za 19 odstotkov več kot leta 2024. Hkrati pa najrevnejših 20 odstotkov gospodinjstev za mobilnost že sedaj porabi več kot 40 odstotkov svojega razpoložljivega dohodka, če imajo avto. Višje marže služijo lastnikom fosilnega kapitala, drugim pa dodatno zaostrijo že tako težke življenjske razmere.« Povedano bolj neposredno: zaradi dodatnih finančnih bombončkov Petrolu in madžarskemu naftnemu trgovcu MOL ter njihovim lastnikom je manj denarja za odpravo energetske revščine in ukrepe, ki so ključni za čistejši zrak in vzdržnejšo prihodnost. Prispevek URE, ki je zdaj znižan na nič, se steka v Eko sklad, iz katerega se financirajo subvencije za energetsko prenovo stavb, subvencije za električne avtomobile, nakupe toplotnih črpalk in čistejših peči na lesno biomaso in druge naložbe v čistejše tehnologije. Zaradi znižanja trošarin na energente že priteka manj denarja tudi v državni proračun, medletno so skupni trošarinski prilivi po sedmih mesecih nižji za 40 milijonov evrov, če bodo odobrene nižje trošarine, pa bo izpad iz javne blagajne še večji.

Vlada je junija zvišala marže Petrolu na zgodovinsko raven, maloprodajne cene goriv pa znižuje z odpravo dajatev, kar povzroča luknjo v proračunu.

A ravno iz te iste javne blagajne zdaj minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj obljublja dodaten denar za finančno pomoč kmetom zaradi visokih cen energentov in gnojil! Šlo naj bi za 8,1 milijona evrov. »Grozljive cene so. Pred to krizo je bila cena goriva za avtomobile tolikšna, kot zdaj stane kmečko gorivo (kurilno olje, op. a.), in to je za kmete nevzdržno,« nam je v torek stanje opisoval Ivan Brodnjak, predsednik Sindikata kmetov, ki meni, da je obljubljenih 8,1 milijonov »kapljica, ki ne bo nič zares spremenila«. Opozarja, da so visoke cene goriv le eden od udarcev, ki so doleteli kmete. V primerjavi z lani so letos odkupne cene v kmetijstvu nižje, pravi: od skoraj 30 odstotkov nižjih cen za goveje pitance do okrog 15 odstotkov nižjih cen mleka. Kmete pa so močno prizadele tudi naravne katastrofe. »Celo Dravsko polje je spomladi stolkla toča, tisti, ki so na novo investirali in sadili, pa so zdaj vse izgubili s sušo. V zgodovini kmetijstva v Sloveniji je to največja kriza.« A javno se seveda ne razburja nihče. In nihče ne govori o tem, da bi se marže trgovcev morale znižati.