V središču / Smrtonosni vročinski valovi
Iz evropskih držav to poletje poročajo o povečanem številu smrti zaradi vročine. Kako pa je v Sloveniji?
Rostja Močnik
MLADINA, št. 34, 28. 8. 2026

Hlajenje med vročino v Kranju
© Luka Dakskobler
To poletje je Evropa doživela hude vročinske valove. Morda najhujše doslej. Številne države članice unije so poročale o rekordnem številu smrti, povezanih z vročino. V Španiji so od začetka junija do sredine avgusta našteli več kot 4400 smrti, ki so bile vsaj deloma posledica vročine. V Franciji so maja, junija in julija zaznali več kot 7300 smrti nad letnim povprečjem, kar prav tako pripisujejo vročinskim valovom. V Nemčiji so v enem samem tednu konec junija, ko je temperatura presegla 40 stopinj Celzija, žal našteli rekordnih 9600 smrti.
Rostja Močnik
MLADINA, št. 34, 28. 8. 2026

Hlajenje med vročino v Kranju
© Luka Dakskobler
To poletje je Evropa doživela hude vročinske valove. Morda najhujše doslej. Številne države članice unije so poročale o rekordnem številu smrti, povezanih z vročino. V Španiji so od začetka junija do sredine avgusta našteli več kot 4400 smrti, ki so bile vsaj deloma posledica vročine. V Franciji so maja, junija in julija zaznali več kot 7300 smrti nad letnim povprečjem, kar prav tako pripisujejo vročinskim valovom. V Nemčiji so v enem samem tednu konec junija, ko je temperatura presegla 40 stopinj Celzija, žal našteli rekordnih 9600 smrti.
Kakšen pa je položaj v Sloveniji? Smo sploh doživeli tako hude vročinske valove kot drugod po Evropi?
Po podatkih agencije za okolje je bilo letošnje poletje vroče in suho. Junij je bil po vsej Sloveniji toplejši od povprečja, junijske temperaturne rekorde so izmerili na kar desetih merilnih postajah. Letošnji julij je bil tretji najtoplejši v zgodovini države, zaostaja le za julijema leta 2015 in 2024. Julija so bili izmerjeni temperaturni rekordi na številnih mestih. »V Dolenjah pri Ajdovščini smo 31. julija izmerili 40 stopinj Celzija, kar je izmerjeni rekord za to merilno mesto, in to ne samo za julij, temveč za vse leto. Absolutni postajni rekord smo izmerili tudi na Vedrijanu v Goriških brdih in v Idriji (38,4 stopinje Celzija), v Kosezah pri Ilirski Bistrici (37,7 stopinje Celzija) in drugje,« pojasnjuje Gregor Vertačnik iz oddelka za podnebne analize te agencije.
Visoke temperature še ne pomenijo neposredne korelacije z višjo smrtnostjo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje opravlja letne analize vpliva vročine na zdravje, vendar je to počel le do leta 2023. »Rezultati so pokazali, da je pri nas v Sloveniji od leta 2016 stanje stabilno in ni statistično značilnega povečanja smrti v času vročinskih valov,« odgovarja Samo Belavić Pučnik. Dodaja pa: »Pri interpretaciji izsledkov moramo biti zelo previdni. Namreč, v naši državi je število opazovanih dogodkov (število smrti) na dan zelo majhno in statistična analiza zato težavna in včasih z nepopolnim odgovorom.« Vseeno si lahko drznemo sklepati o soodvisnosti med visokimi temperaturami in višjo smrtnostjo iz podatkov, ki so na voljo. Statistični urad je že objavil število dnevnih smrti za junij letos. Najvišje temperature so bile po 17. juniju, ko se je v številnih krajih začela tudi huda suša. »Na primer v Zavodnju pri Velenju je od jutra 17. junija do jutra 11. julija padlo le 0,8 milimetra dežja, v Kadrencih v Slovenskih goricah pa od jutra 16. junija do jutra 14. julija 2,1 milimetra,« pojasnjuje Vertačnik.
Letos je bila na vrhuncu junijskega vročinskega vala smrtnost okoli 50 odstotkov višja kot prejšnja leta.
V času od letošnjega 17. junija do konca meseca je umrlo 720 ljudi. Leta 2016 je v istem obdobju umrlo 667 ljudi, leta 2004 jih je umrlo 645, leta 2000 pa 619. V tem obdobju je letos smrtnost za osem odstotkov višja kot pred desetletjem, od leta 2000 pa za kar 16 odstotkov. Ta delež ni zanemarljiv niti, če upoštevamo rast prebivalstva. Od leta 2016 do 2000 je smrtnost zrasla za skoraj devet odstotkov.
Lahko pa podatke pogledamo še pobližje. Najtoplejši dan letošnjega junija je bil 28., ko je bilo preseženih več temperaturnih rekordov. Podatki za ista leta, vendar le za dni 27., 28. in 29., so še zgovornejši. V letih 2000, 2004 in 2016 je bila razlika v številu smrti od 3,6 odstotka do 14,88 odstotka. Smrti v istih dneh letos je bilo od 38 odstotkov pa vse do 59 odstotkov več kot v omenjenih treh letih. Letos je bila torej na vrhuncu junijskega vročinskega vala smrtnost okoli 50 odstotkov višja kot prejšnja leta.
Renata Lovrak iz Zdravstvenega doma Ljubljana opozarja, da je treba biti v času vročinskih valov res previden, sploh ko gre za starejše, kronične bolnike, otroke in druge ranljive skupine: »Ključno je, da ljudje poskrbijo za zadosten vnos tekočine, se izogibajo neposrednemu soncu v najbolj vročem delu dneva, nosijo lahka in svetla oblačila ter se zadržujejo v ohlajenih ali senčnih prostorih. Posebno pozornost je treba nameniti starejšim, kroničnim bolnikom, otrokom in drugim ranljivim skupinam.« V prihajajočih mesecih bo statistični urad objavil število smrti še za julij in avgust.