TV komentar / RTV Slovenija dela dobro

Televizija Slovenija je edina televizija, ki ji gledanost raste

Stanka Prodnik
MLADINA, št. 34, 28. 8. 2026

Z novo oddajo Vesne Milek  »Kaj ima ljubezen s tem?« bo gledanost še višja

Z novo oddajo Vesne Milek »Kaj ima ljubezen s tem?« bo gledanost še višja
© Adrian Pregelj/RTV Slovenija

Vteh dneh, ko vladna koalicija pod vodstvom Janeza Janše in Zorana Stevanovića pripravlja populističen referendum, s katerim naj bi koalicija dobila bianko menico, da spremeni zakon o RTV Slovenija (pod pretvezo, da državljane sprašuje o tem, ali bi naročnino radi plačevali sami ali prek proračuna), velja malo pogledati dejanske podatke o gledanosti televizije. Pa ne samo programov RTV Slovenija, ampak vseh. Ker čaka vas presenečenje. Po Televiziji Slovenija se vedno rado hodi, se norčuje iz nje, njene programe razglašajo za zaprašene in dolgočasne, njen informativni program za negledljiv, filme, serije in dokumentarce pa za slabe. To so pavšalna mnenja, politična in gostilniška. In zlomka, podatki tudi kažejo, da gledalke in gledalci ne mislijo tako.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Stanka Prodnik
MLADINA, št. 34, 28. 8. 2026

Z novo oddajo Vesne Milek  »Kaj ima ljubezen s tem?« bo gledanost še višja

Z novo oddajo Vesne Milek »Kaj ima ljubezen s tem?« bo gledanost še višja
© Adrian Pregelj/RTV Slovenija

Vteh dneh, ko vladna koalicija pod vodstvom Janeza Janše in Zorana Stevanovića pripravlja populističen referendum, s katerim naj bi koalicija dobila bianko menico, da spremeni zakon o RTV Slovenija (pod pretvezo, da državljane sprašuje o tem, ali bi naročnino radi plačevali sami ali prek proračuna), velja malo pogledati dejanske podatke o gledanosti televizije. Pa ne samo programov RTV Slovenija, ampak vseh. Ker čaka vas presenečenje. Po Televiziji Slovenija se vedno rado hodi, se norčuje iz nje, njene programe razglašajo za zaprašene in dolgočasne, njen informativni program za negledljiv, filme, serije in dokumentarce pa za slabe. To so pavšalna mnenja, politična in gostilniška. In zlomka, podatki tudi kažejo, da gledalke in gledalci ne mislijo tako.

Najprej se ustavimo pri uradnih podatkih, ki jih je objavila sama RTV Slovenija ta teden, a jih noben medij ni niti povohal. Hecno, kadar kakšna velika družba v tej državi objavi, da se je njen doseg povečal, je to vedno med prvimi novicami. Ko to storita največja zavoda v državi, UKC Ljubljana ali RTV Slovenija, pa to ni novica? Kaj je torej sporočila RTV ta teden? Da v času, ko gledanost televizije na splošno upada, Televizija Slovenija beleži nasproten trend. Njen prvi in drugi program sta letos povečala gledanost, rast beležita v vseh merjenih starostnih skupinah. Od 1. januarja do 31. julija je prvi in drugi program TV Slovenija spremljalo 1.780.200 različnih gledalcev. Raste pa tudi gledanost osrednje informativne oddaje Televizije Slovenija. TV Dnevnik letos dosega najvišje povprečno število gledalcev v zadnjih štirih letih.

A to še zdaleč ni vse. Če bi se gledanost povečevala vsem, bi rekli, da gre za neki splošen trend. A vsem drugim relevantnim televizijskim programom gledanost pada že vsaj zadnji dve leti – POP

TV in Kanalu A ter tudi Janševi televiziji Planet TV, pada pa tudi gledanost vseh programov. Edini, ampak res edini svetli zvezdi sta TV Slovenija 1 in TV Slovenija 2. In to je – vse to pišemo v do TV Slovenija najbolj kritični rubriki v državi – mali čudež. Ker danes televizije ne tekmujejo več samo med sabo, ampak tudi s telefoni in filmskimi platformami. Rasti v teh razmerah ni čudež le v Sloveniji, temveč v svetovnem pogledu.

Ampak to te vlade verjetno ne zanima. Še huje je: zdaj se bodo še bolj z mačeto lotili javnega zavoda. Mar ni neverjetno, da mačeto nad nekim takim zavodom, ki ga tvorijo profesionalci, ker gre pač za dejavnost, za katero je treba imeti znanje na ogromno področjih, vrti neki popoln blefer, namreč Zoran Stevanović, človek, ki zase ves čas govori, da je podjetnik, a imena njegovega podjetja ne pozna nihče, ker dejansko v življenju ni naredil nič resnega, ampak se je zadnja leta tako ali drugače financiral iz državnih sredstev za delovanje političnih strank na državni in lokalni ravni? Nekdo, ki je torej dejansko zgolj prisesan na javna sredstva, na davkoplačevalski denar, da, tako se temu reče, zraven pa so ga le polna usta, kako to vsi drugi počnejo? Kako smo lahko padli tako nizko – tako nizko, da ni niti več smešno?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Posmeh boju proti korupciji

Profesorji in raziskovalci kazenskega prava so tako imenovani zakon o Skoku poimenovali s pravimi besedami – gre za očiten politični napad na neodvisnost tožilstva in pravosodja

V središču

Govorjenje na pamet

Se nam res zdi smiselno, da porabljamo ogromne količine vode za namakanje krme za živino? Je sploh upravičeno, da večino subvencij namenjamo živinoreji?

V središču

Rezanje direktorja Juga

Zakaj si vsakokratna politična garnitura jemlje pravico do obsežnih kadrovskih zamenjav v zdravstvu, ki ga financirajo zavarovanci?