Knjiga / Walter Tevis: Mož, ki je padel na Zemljo

+ + + +

Edini svoje vrste Roman ameriškega pisatelja Walterja Tevisa (1928–1984) Mož, ki je padel na Zemljo je, kot še kakšno drugo njegovo delo, dobil razkošno in skoraj kultno filmsko podobo; kultno tudi zato, ker je glavno vlogo prišleka iz vesolja odigral David Bowie v svoji vesoljski, nezemljanski fazi. Tevis je napisal tudi delo Igralec biljarda in o šahu Damin gambit, oba sta dobila dobro znani in uspešni ekranizaciji.

Mož, ki je padel na Zemljo je sicer spisan kot znanstvena fantastika. Možak, ki že na pogled nekoliko izstopa, zdi se višji in bolj krhek in malo bolj prozoren – ker je s planeta Anteja, kot zvemo kasneje –, se na začetku ukvarja s prvo nalogo: priti mora do denarja, da bo začel svoj veliki projekt, za katerega potrebuje še več denarja. Zato prodaja zlate prstane, tega je na njegovem planetu v obilju, zraven srka vodo, ki je tam prava dragocenost. Kmalu najde nekoga, ki mu denar pomeni vse, ta pa najde še druge prav take in se lotijo naloge: prodajajo patente, predvsem na področju reprodukcije slike in zvoka.

Z drobnimi inovacijami se loteva velikega projekta – gradnje vesoljske ladje, sam jo imenuje »trajekt«, ki naj bi prepeljala Antejce, ti pa bi se potem počasi vštulili in povzpeli na vsa pomembna odločevalska mesta na Zemlji. Planet naj bi kolonizirali, da bi ga rešili, ne zavojevali; ker Zemlji se ob takšnih trendih – roman je nastal na začetku šestdesetih let – ne obeta nič dobrega,

vodje so pohlepni, tehnologija se zlorablja v vojaške namene, naravna bogastva črpajo hitreje, kot se obnavljajo. Na Anteji, nasprotno, živijo strpneje in varčneje, vendar so v preteklosti svoje vire pokurili in se izčrpali v vojnah z drugimi oblikami življenja, očitno manj antropomorfnimi, o katerih Tevis molči in ne špekulira.

Ost njegovega romana je namreč drugje; Antejec, občutljiv za gravitacijo, se obda s šoferji in piloti, ki obvladajo vožnjo brez pretresov, zaviranja in hitrega speljevanja, saj se nekoč v dvigalu, za katero ni prilagojen (in obratno), polomi. Takrat ga vzame v varstvo zapita gospodinja na socialni podpori. Antejec, ki je prej pregledal na stotine in tisoče ur televizijskega programa in spoznal življenje ameriške smetane, se tako seznani z Ameriko, kakršna ne pride na filme in televizijo. Gospodinja postane njegova opora in sopotnica, vendar se razideta, ko Antejca zgrabijo tajne službe in ga, ko ga spoznajo za neprimernega za mučenje, s katerim bi izvabili iz njega podatke o skrivnih tehnologijah, pohabijo. Zavržen konča v baru, svoj med svojimi, pivec med pivci.

Tevis žanr izkoristi, da bi pisal o samoti in osamljenosti, o ljudeh z dobrimi nameni, ki jih je sistem zavrgel in obtičijo v kotu beznice in ulivajo. Seveda govori roman tudi o nesposobnosti, da bi sprejeli drugačnost, ter o pogubi človeštva. Mračno preroško za čas nastanka, realistično glede smeri razvoja.