Rehabilitacija kolaboracije
Janša o »krvnikih« in tistih, ki so jih »umazali z lažmi o izdajstvu«

Janez Janša
© Luka Dakskobler
Prenova gradu Turjak je bila ena najobsežnejših obnov kulturnih objektov v Sloveniji v zadnjem času. Z njo je grad prvič po 80 letih znova povsem obnovljen. Največ zaslug za to gre evropskim sredstvom in 170 ljudem, vključenih v projekt, so povedali ob odprtju. Zbrane je nagovoril premier Janez Janša, ki grad vidi kot spomenik slovenske identitete.
Novinarski konferenci je sledila maša, tej pa uradno odprtje gradu, kjer je imel osrednji govor premier Janša. Grad je označil kot živ spomenik, ki govori o kulturni in zgodovinski dediščini slovenskega naroda. Po njegovi oceni zato ni samo grad, ampak je kraj identitete, "kjer se je skozi stoletja pisala zgodovina slovenskega in tudi srednjeevropskega prostora". "Je eden tistih redkih krajev, kjer lahko človek stopi med stare zidove in skoraj fizično začuti, kako daleč v preteklost segajo zgodovine naše civilizacije, tako slovenske kot evropske," je dejal.
Grad pa je po Janševih besedah tudi pričevalec krvave slovenske zgodovine. Spomnil je, da so se septembra 1943 za zidove gradu zatekli slovenski vaški stražarji, od katerih jih je bilo po spopadu s partizanskimi silami večina pobitih. Po njegovi oceni je šlo za ljudi, ki so v času preizkušenj sklenili, da ne bodo več mirno gledali, da revolucionarji morijo in ropajo njihovo imetje.
"Naša odgovornost do njih in prihodnjih rodov je, da o tej temni strani meseca v zgodovini slovenskega naroda govorimo," je dejal. “Pa ne samo govorimo. Da s svojimi dejanji in odločitvami žrtvam komunističnega nasilja na Slovenskem očistimo njihova življenja in ljubezen do njihovih bližnjih, doma in domovine, ki so jih njihovi krvniki umazali z lažmi o izdajstvu.”