Islandci na referendumu zavrnili vnovični začetek pogajanj o pridružitvi EU

Islandci so na referendumu zavrnili vnovični začetek pogajanj o pridružitvi Evropski uniji, kažejo tesni končni izidi glasovanja. Proti je glasovalo 52,8, medtem ko je za začetek pogajanj glasovalo 47,2 odstotka volivcev, je poročala javna radiotelevizija RUV, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Prebivalci vulkanskega otoka v severnem Atlantiku, ki šteje 400.000 ljudi, so v soboto odgovarjali na vprašanje o tem, ali bi morala Islandija ponovno odpreti pristopna pogajanja z EU. Razmislek v smeri obuditve prizadevanj za članstvo v EU so med drugim spodbudile geopolitične spremembe. Poleg ruske invazije na Ukrajino so na Islandiji močno odmevale grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prevzemom nadzora nad sosednjo Grenlandijo.

Socialdemokratska premierka Islandije Kristrun Frostadottir je v odzivu na izid referenduma dejala, da zavrnitev začetka pogajanj o pridružitvi EU ni bil neuspeh, temveč zmaga demokracije.

Ključno vprašanje glasovanja je bil tudi ribolov, ki je temelj otoškega gospodarstva in nad katerim želi Reykjavik ohraniti nadzor. Ribiška politika je v EU v pristojnosti Bruslja, a so tam pred referendumom izrazili pripravljenost na iskanje "kreativnih rešitev" za Islandijo.

Socialdemokratska premierka Islandije Kristrun Frostadottir je v odzivu na izid referenduma dejala, da zavrnitev začetka pogajanj o pridružitvi EU ni bil neuspeh, temveč zmaga demokracije. "Tega ne vidim kot neuspeh. Vidim to kot zmago demokracije. Pri takšni zadevi je sodelovalo več kot 80 odstotkov prebivalstva," je dejala in potrdila, da njena vlada ne bo nadaljevala dela glede pristopnih pogajanj.

Vprašanje članstva v EU je Islandijo zaposlovalo že leta 2009, potem ko je finančna kriza opustošila njeno gospodarstvo. Reykjavik je vložil prošnjo za članstvo, po več letih pogajanj pa je nato leta 2013 nova evroskeptična vlada sprva ustavila pogajanja, leta 2015 pa EU obvestila, da niso več država kandidatka. Ob vnovični zamenjavi vlade leta 2024 se je referendum o obuditvi pogajanj znašel med političnimi obljubami. Nova levosredinska vladna koalicija se je za njegovo izvedbo odločila na pobudo Liberalne reformne stranke, ki je med koalicijskimi partnericami najbolj naklonjena EU.