Bankrot / Kako so delali doslej

Predzadnja privatizacijska* etapa se je začela z odločitvijo vladnega strateškega sveta in potem oktobra 2005 nastalega vladnega odbora za reforme o umiku države iz gospodarstva v roku treh let. Proces se je začel septembra 2005, ko sta Kad in Sod pod mizo in prek posredovanja predsednika vlade Janeza Janše prodala tretjino Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško. V tem sklopu je kasneje sledilo še nekaj povezanih privatizacijskih potez, recimo prodaja 18-odstotnega deleža v Delu, ki sta ga imela Kad in Sod, Pivovarni Laško.

Čeprav je bil Mercator prodan zaradi visokoletečih gesel, kot je »prodor na jugovzhodne trge«, so danes vsa vpletena podjetja, z njihovimi hčerinskimi družbami vred, na kolenih. Podobno usodo so doživeli tudi drugi akterji v zadnjih privatizacijskih zgodbah. Paradržavna Kad in Sod sta denimo ob tem umiku iz gospodarstva prodala tudi 24-odstotni delež v Merkurju. Delež je nadzorovano, prek prijateljskega podjetja Tuš, pristal pri akterjih menedžerskega prevzema Merkurja, pri 67 menedžerjih v družbi Merfin. Tudi zaradi te operacije je danes Merkur v stečaju.

Država je tedaj zaradi »umika iz gospodarstva« prodala tudi 55-odstotni delež Slovenske industrije jekla (SIJ) ruskemu Koksu. Tako je dobila 105 milijonov evrov, čeprav je država v sanacijo SIJ vložila skupaj 736 milijonov evrov - kot smo izvedeli kasneje. Tisto privatizacijo je vodila Marija Zagožen, žena danes obtoženega v aferi Patria, Jožeta Zagožna. Ko sta potem paradržavna sklada skupaj 28-odstotni delež v Istrabenzu prodala Petrolu, se je med obema družbama vnela prevzemna bitka, ki je škodila obema družbama. Pravzaprav je težko najti kakšno pozitivno zgodbo iz tistega obdobja.

Morda Primorje? Kad in Sod sta menedžerjem gradbenega podjetja Primorje prodala svoj 28- odstotni delež, s čimer so lastniki prevzeli gradbenika, na čelu z direktorjem Dušanom Črnigojem. A zaradi omenjene transakcije poteka sedaj proti Črnigoju kazenski postopek zaradi menedžerskega prevzema. Država je tedaj nemškemu lastniku prodala tudi večinske deleže slovenskega ladjarja, Splošne plovbe, a je kasneje računsko sodišče ob reviziji postopka ugotovilo »hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja«. Še dobro, da ni uspela prodaja Telekoma islandskemu operaterju, ki je Telekom hotel kupiti kar s pomočjo slovenskega Telekoma. Za državo je bila morda pozitivna zgodba privatizacija NKBM, a ne za 110 tisoč državljanov, ki so izgubili tretjino vloženega kapitala.

Pa se je vse, tako kot tudi danes, začelo tako spodbudno: »S privatizacijo državnih podjetij in liberalizacijo monopolnih dejavnosti se bo povečala učinkovitost teh podjetij ter izboljšala kakovost njihovih storitev, znižale se bodo cene za potrošnike in povečala globalna konkurenčnost gospodarstva,« so leta 2004 napovedovali v koaliciji Janeza Janše.

***

Tujka »privatizacija« dejansko pomeni ropanje. Izhaja namreč iz latinskega korena »privo«. V latinsko-slovenskem slovarju pod besedo privo (privatio) najdemo ustreznice: oropati, vzeti komu kaj, pripraviti koga ob kaj itd.