Meščanstvo / Janko Kos, akademik
Marjan Horvat
MLADINA, št. 24, 16. 7. 2008

Janko Kos v svojem stanovanju
© Borut Krajnc
Janko Kos, akademik: »Situacija, ki vzdržuje korupcijo, je odvisna predvsem od socialne podlage, to pa je v Sloveniji srednji sloj. V predvojni slovenski družbi, kjer je bilo meščanstvo nosilec vse politike, katoliške in predvsem liberalne, so bile stvari jasnejše. Takrat je bilo nemogoče, da bi na univerzo prišel človek, ki ne bi bil res kakovosten. To je bila le tekma med vrhunskimi katoliškimi in liberalnimi intelektualci, liberalci so imeli večji vpliv in je bilo logično, da sta na oddelek za slovensko književnost prišla Kidrič in Prijatelj, ne pa Grafenauer. Tu se je izvršila selekcija po političnem ključu, vendar ne na škodo kakovosti. Selekcija je bila drugačna, ker je bilo meščanstvo drugačno. Bilo je precej bolj kultivirano. Kolikor se spomnim iz svoje mladosti, je bilo kar nekaj premožnih meščanskih družin v Ljubljani, ki so bile zelo kulturne, so se zanimale za umetnost in kupovale umetniška dela. So bile tako rekoč evropsko razgledane. Srednji sloj, ki je nastal v socializmu, je nekaj drugega. Rekrutiral se je iz preveč preprostih slojev, bil je brez kulture. Predvojne meščanske družine so kupovale Jakopiča, tudi kipe mojega očeta, toda umetnost so kupovale zato, ker je bila umetnost taka. Te slike in kipe si lahko kupil in postavil v svoje stanovanje. Kaj pa je danes z umetnostjo? Ali si lahko nabavite neko instalacijo in jo kam postavite? Absolutno ne. To je za srednji sloj nerabno. Srednji sloj nima kulture, na katero bi se lahko navezal. Pred vojno je imelo meščanstvo za seboj Cankarja in Župančiča. Ta srednji sloj je bil bolj kultiviran, ker je imel ob sebi kulturo, ki jo je lahko absorbiral in ki je bila socialno in nacionalno taka, da je meščanstvo postalo njen nosilec. Danes pa ta vpetost v kulturno življenje ni več mogoča, nimamo Cankarja ali Župančiča.«
Marjan Horvat
MLADINA, št. 24, 16. 7. 2008

Janko Kos v svojem stanovanju
© Borut Krajnc
Janko Kos, akademik: »Situacija, ki vzdržuje korupcijo, je odvisna predvsem od socialne podlage, to pa je v Sloveniji srednji sloj. V predvojni slovenski družbi, kjer je bilo meščanstvo nosilec vse politike, katoliške in predvsem liberalne, so bile stvari jasnejše. Takrat je bilo nemogoče, da bi na univerzo prišel človek, ki ne bi bil res kakovosten. To je bila le tekma med vrhunskimi katoliškimi in liberalnimi intelektualci, liberalci so imeli večji vpliv in je bilo logično, da sta na oddelek za slovensko književnost prišla Kidrič in Prijatelj, ne pa Grafenauer. Tu se je izvršila selekcija po političnem ključu, vendar ne na škodo kakovosti. Selekcija je bila drugačna, ker je bilo meščanstvo drugačno. Bilo je precej bolj kultivirano. Kolikor se spomnim iz svoje mladosti, je bilo kar nekaj premožnih meščanskih družin v Ljubljani, ki so bile zelo kulturne, so se zanimale za umetnost in kupovale umetniška dela. So bile tako rekoč evropsko razgledane. Srednji sloj, ki je nastal v socializmu, je nekaj drugega. Rekrutiral se je iz preveč preprostih slojev, bil je brez kulture. Predvojne meščanske družine so kupovale Jakopiča, tudi kipe mojega očeta, toda umetnost so kupovale zato, ker je bila umetnost taka. Te slike in kipe si lahko kupil in postavil v svoje stanovanje. Kaj pa je danes z umetnostjo? Ali si lahko nabavite neko instalacijo in jo kam postavite? Absolutno ne. To je za srednji sloj nerabno. Srednji sloj nima kulture, na katero bi se lahko navezal. Pred vojno je imelo meščanstvo za seboj Cankarja in Župančiča. Ta srednji sloj je bil bolj kultiviran, ker je imel ob sebi kulturo, ki jo je lahko absorbiral in ki je bila socialno in nacionalno taka, da je meščanstvo postalo njen nosilec. Danes pa ta vpetost v kulturno življenje ni več mogoča, nimamo Cankarja ali Župančiča.«