Makedonija - Grčija / Kapital združuje
Od leta 2001 do danes so grški poslovneži v makedonsko gospodarstvo vložili več kot 320 milijonov evrov
Igor Mekina
MLADINA, št. 33, 13. 8. 2008
V državi, ki se spoprijema s številnimi nasprotovanji svoji samostojnosti, je vztrajno iskanje korenin in utemeljevanje posebnosti nekako razumljivo. Sosednja Bolgarija ne priznava makedonskega jezika, makedonska pravoslavna cerkev je izključena iz pravoslavne skupnosti zaradi nasprotovanja srbske pravoslavne cerkve, številna albanska manjšina - kar četrtina državljanov je Albancev - pa s svojimi komaj prikritimi težnjami po osamosvojitvi pomeni resno nevarnost enotnosti države.
Edina svetla točka v makedonsko-grških odnosih so gospodarske povezave med državama. Predvsem grški poslovneži so dobesedno okupirali Makedonijo in v njej brez težav sklepajo posle, tudi z makedonsko vlado, od katere so odkupili več pomembnih podjetij, in z makedonsko pravoslavno cerkvijo, s katero se dogovarjajo celo o skupnih vlaganjih v vetrne elektrarne. Grški poslovneži so tako kupili skopsko cementarno Usje, skopsko rafinerijo, podjetje Žito luks, Stopansko in Alfa banko, skopsko pivovarno, Marmorni kombinat Prilep, po Makedoniji pa se je razširila tudi grška trgovska mreža Vero. V mestih ob meji, v Gevgeliji, Bitoli in Strumici, so grška podjetja odprla svoje tekstilne tovarne, grški kapital pa je prek Cosmofona tudi lastnik drugega mobilnega operaterja v Makedoniji. Grki so hkrati redne stranke makedonskih zobozdravnikov, obrtnikov in frizerjev in ob koncih tedna redno obiskujejo makedonske tržnice. Grški kapital je v državi drugi po višini neposrednih tujih vlaganj in prvi po nakupih največjih podjetij iz časov socializma. Od leta 2001 pa do danes so grški poslovneži v makedonsko gospodarstvo vložili več kot 320 milijonov evrov. Gospodarstveniki so v začetku leta od svojih vlad zahtevali poenostavitev postopkov za krepitev gospodarskega sodelovanja, ki je kljub tem prizadevanjem še daleč od možnega prav zaradi spora o identiteti, zaradi katerega bo predvsem Makedonija v prihodnosti morala skleniti še več grenkih kompromisov.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Igor Mekina
MLADINA, št. 33, 13. 8. 2008
V državi, ki se spoprijema s številnimi nasprotovanji svoji samostojnosti, je vztrajno iskanje korenin in utemeljevanje posebnosti nekako razumljivo. Sosednja Bolgarija ne priznava makedonskega jezika, makedonska pravoslavna cerkev je izključena iz pravoslavne skupnosti zaradi nasprotovanja srbske pravoslavne cerkve, številna albanska manjšina - kar četrtina državljanov je Albancev - pa s svojimi komaj prikritimi težnjami po osamosvojitvi pomeni resno nevarnost enotnosti države.
Edina svetla točka v makedonsko-grških odnosih so gospodarske povezave med državama. Predvsem grški poslovneži so dobesedno okupirali Makedonijo in v njej brez težav sklepajo posle, tudi z makedonsko vlado, od katere so odkupili več pomembnih podjetij, in z makedonsko pravoslavno cerkvijo, s katero se dogovarjajo celo o skupnih vlaganjih v vetrne elektrarne. Grški poslovneži so tako kupili skopsko cementarno Usje, skopsko rafinerijo, podjetje Žito luks, Stopansko in Alfa banko, skopsko pivovarno, Marmorni kombinat Prilep, po Makedoniji pa se je razširila tudi grška trgovska mreža Vero. V mestih ob meji, v Gevgeliji, Bitoli in Strumici, so grška podjetja odprla svoje tekstilne tovarne, grški kapital pa je prek Cosmofona tudi lastnik drugega mobilnega operaterja v Makedoniji. Grki so hkrati redne stranke makedonskih zobozdravnikov, obrtnikov in frizerjev in ob koncih tedna redno obiskujejo makedonske tržnice. Grški kapital je v državi drugi po višini neposrednih tujih vlaganj in prvi po nakupih največjih podjetij iz časov socializma. Od leta 2001 pa do danes so grški poslovneži v makedonsko gospodarstvo vložili več kot 320 milijonov evrov. Gospodarstveniki so v začetku leta od svojih vlad zahtevali poenostavitev postopkov za krepitev gospodarskega sodelovanja, ki je kljub tem prizadevanjem še daleč od možnega prav zaradi spora o identiteti, zaradi katerega bo predvsem Makedonija v prihodnosti morala skleniti še več grenkih kompromisov.