Pirati streljajo na Hollywood
So člani Piratebaya heroji, sodobni Robini Hoodi ali navadni kriminalci?
Že prvi dan sojenja so podporniki Piratebaya mirno protestirali pred palačo okrožnega sodišča v Stockholmu
© Gabriel Ehrnst Grundin
V Stockholmu poteka sojenje, ki utegne imeti daljnosežne posledice za uporabo spleta za prenašanje glasbe in filmov ter drugih datotek. Začel se je postopek zoper četverico, povezano s spletno stranjo thepiratebay.org, ki ponuja dostop do filmov, glasbe, iger in drugega, povečini avtorsko zaščitenega gradiva.
Obtožnica jim očita, da so s postavitvijo spletne strani drugim pomagali pri kršenju avtorskega prava, in če bodo obsojeni, jim grozi po okoli 150.000 evrov kazni in do dve leti zapora. To pa še ni vse. Priče tožilstva, ki so hkrati tudi oškodovanci, med njimi je najvidnejša Mednarodna federacija fonografske industrije (IFPI), zahtevajo še približno 11 milijonov evrov odškodnine.
Zakaj bi sojenje lahko bilo prelomno? Zato ker gre v bistvu za sojenje protokolu Torrent. Pri njem gre, preprosto povedano, za način izmenjave datotek, pri katerem ni potrebno nikakršno posredovanje strežnika. To je bilo nujno pri starejših protokolih, denimo E-donkeyju ali Napsterju, pri katerih so tožniki precej hitreje našli toženca - pač lastnika strežnika, na katerem so bile datoteke s filmi in z glasbo. Nasprotno je spletna stran Piratebay samo nekakšen katalog datotek, nobene od njih pa ni na njenem strežniku, pač pa so pri milijonih uporabnikov po vsem svetu, ki si med sabo izmenjujejo dele teh datotek. S Piratebaya in podobnih strani si uporabnik prenese le majhno datoteko, v kateri so podatki, potrebni za prenos, in poveže t. i. sejalce z odjemalci. Strogo pravno gledano, obtoženci torej ne grešijo, zato se na sodišču zagovarjajo, da je omrežje pač namenjeno izmenjavi vsakovrstnih datotek, pri tem pa je nemogoče preverjati, ali so te avtorsko nesporne. Ali, kot je povedal njihov zagovornik Per Samuelsson: »Po švedski zakonodaji je zakonito vzpostaviti storitev, ki je lahko kasneje tudi zlorabljena za nelegalno dejavnost. Delovanje Piratebaya je povsem enako izdelovanju avtomobilov, ki lahko vozijo hitreje, kot dopuščajo omejitve.« Obramba še opozarja, da bi bilo treba vzpostaviti individualno odgovornost posameznikov glede na to, kakšne datoteke imajo na svojih računalnikih in jih delijo z drugimi. Torej sodno preganjati tiste, ki nedovoljene datoteke dajejo v obtok. To pa je v stvarnem svetu nemogoče.
Kot rečeno, gre za tisoče uporabnikov, ki so raztreseni po vsej zemeljski obli. Ko datoteko prenašamo od njih, nam tako rekoč nikoli nihče ne da celotne datoteke, pač pa le delček. Vse to so za pisan splet zakonodaj, ki na tem področju veljajo po svetu, za zdaj nekoliko preveliki zalogaji. Tehnologija je pač vedno korak pred pravom.
Tožilstvo je navedlo številne dokaze, med njimi tudi 34 datotek, ki jih je samo preneslo iz omrežja. Toda pri tem tožilci sodišču niso znali dokazati, da je pri dejanskem prenosu posredoval sledilnik Piratebaya. Tako je moralo tožilstvo že drugi dan sojenja zaradi slabih dokazov odstopiti od polovice obtožnice.
V ZDA so se zastopniki založb že odločili za drugačno taktiko in raje pritiskajo na spletne ponudnike. Zametki tega se že pojavljajo tudi po Evropi. Tako je IFPI zahtevala blokado dostopa do thepiratebay.org na Irskem, Danskem in Norveškem, spodletelo pa ji je v Italiji, kjer je sodišče zahtevo v pritožbenem postopku razveljavilo. Pred meseci je ena od odvetniških pisarn razposlala podobno zahtevo tudi vsem slovenskim spletnim ponudnikom. Pri tem je bila nedopustno površna, saj je uporabila star seznam ponudnikov in tako nekaterih sploh ni obvestila, zahtevo pa je poslala tudi takim, ki so že nekaj časa pod rušo. Ko smo takrat telefonirali nekaj največjim domačim ponudnikom, so neuradno zatrdili, da o blokadi sploh ne razmišljajo.
A blokada ni rešitev. Piratebay ni edini ponudnik, s 25 milijoni uporabnikov je morda največji, a za njim bodo prišli drugi. Kot so prišli za Suprnovo, potem ko jo je sam ugasnil njen skrbnik Slonček, naše gore list.
S tako nedomiselnim načinom na dolgi rok izgubljajo predvsem založbe, še bolj žalostno pa je, da tudi ustvarjalci. Vsak, ki je kdaj ustvaril kaj lepega ali koristnega, bi pozelenel od jeze, ko bi videl, da se njegova knjiga, pesem ali film brezplačno razširja prek Piratebaya ali katerekoli druge spletne strani, nič manj zelen pa ne bi bil ob tem, da mastno plačana založba njegovih izdelkov ne zna prodati. Zato bodo založbe morale namesto v odvetnike vložiti nekaj denarja tudi v snovalce, ki bodo iznašli način, kako splet uporabiti za praktičen, zakonit, a vseeno poceni način za prodajo filmov, glasbe in druge zabave. Eno od poti je pokazal Apple s trgovino iTunes, kjer je glasbo mogoče kupovati za majhen denar.
Glede na dosedanji potek sojenja - vsaj navidezno - kaže dobro piratom. Toda kot je bistroumno zaključil komentator spletne strani TorrentFreak, kjer je mogoče vsak dan spremljati potek razprave, bo tudi morebitna zmaga Piratebaya v bistvu poraz: »Če zmagajo, bo to pomenilo samo še več bolj dosledne, bolj podrobno usmerjene zakonodaje, s tem pa manj zasebnosti in več nadzora. Izgubil bo splet, z njim pa bomo izgubili vsi.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.