Agresivno »trženje«
Kako si Merck in GSK prizadevata zagotoviti tržišči
Dvovalentno cepivo Cervarix podjetja GSK
Pomemben dejavnik pri prizadevanjih za financiranje cepljenja iz javnih blagajn sta bili tudi obe
farmacevtski družbi, predvsem Merck. Matthew K. Wynia iz Ameriškega zdravniškega združenja je v reviji American Journal of Bioethics zanimivo opisal razloge za njegovo agresivnost. Kot poudarja, je cepivo Gardasil vse do prihoda konkurenta (GSK) na trg predstavljalo sveti gral, saj so bili podatki o učinkovitosti fascinantni in je cepivo tako rekoč promoviralo samo sebe, poleg tega pa pomenilo pomemben korektiv javne podobe podjetja po fiasku z zdravilom Vioxx. A s prihodom cepiva Cervarix, za katerega, piše Wynia, je večina pričakovala, da bo na dolgi rok bolj učinkovito in da pri njem obstaja večja verjetnost, da dodatni odmerki cepiva ne bodo potrebni, so se razmere spremenile. V navalu samozavesti je GSK, kot smo že omenili, naročil primerjalno raziskavo učinkovitosti cepiv. In ker v boju konkurenčnih cepiv zmagovalec po navadi pobere vse in bi se lahko nad Gardasil zgrnili črni oblaki, so se pri Mercku odločili za agresiven pristop. Cepivo so oglaševali kot 100-odstotno učinkovito cepivo proti raku, posvetili so se spodbujanju uzakonitve obveznih cepljenj. Prvi, ki jim je podlegel, je bil guverner zvezne države Teksas Rick Perry. Merckovi argumenti »naj bi bili še posebej prepričljivi, ker so na dan sestanka s Perryjevim pomočnikom za njegovo predvolilno kampanjo in kampanjo njegovih zaveznikov prispevali več tisoč dolarjev«. Wynia poudarja, da za spodbujanje k cepljenju obstajajo legitimni razlogi, saj je zelo učinkovito in ima malo znanih stranskih učinkov, a je bil Merckov nastop po njegovem mnenju preveč agresiven, to pa je povzročilo izgubo zaupanja javnosti.
Kot pravi dr. Matejka Rebolj, je znano, da je Merck zelo aktivno pristopil k »osveščanju« prebivalstva o problemu raka na materničnem vratu. Po njenih besedah se je naenkrat pojavilo malo morje spletnih strani - z zelo tendenčnimi naslovi, na Nizozemskem recimo »zaščitisvojohčer.nl« - in informativnega gradiva, kjer so si ljudje lahko prebrali »dejstva« o tem raku in njegovi preventivi, nemalokrat interpretirana na način, ki nesorazmerno poveličuje problematiko HPV-virusov. Tudi dr. Alenka Kraigher z IVZ pravi, da so na sestankih z evropskimi kolegi vsi ugotavljali, »da farmacevtska podjetja na nas izvajajo precejšen pritisk, ki je intenzivnejši kot pri drugih dozdajšnjih uvajanjih cepiv«.
Tako Merck kot GSK smo povprašali, kakšne promocijske aktivnosti so izvajali v Sloveniji. Pri obeh so, poudarjajo, spoštovali slovenski pravilnik o oglaševanju zdravil, ki dopušča le promocijo zdravil strokovni javnosti. Merckova promocija strokovni javnosti »je vključevala vse oblike, ki jih dopušča omenjeni pravilnik, najpogosteje pa je promocija zajemala strokovna gradiva, oglase v strokovnih publikacijah, izobraževalna srečanja in obiske strokovnih sodelavcev. Zneski, namenjeni promociji, so sicer poslovna skrivnost, lahko pa povemo, da je več kot 95 odstotkov vseh sredstev namenjenih promociji strokovni javnosti. Zanemarljiv odstotek smo namenili tudi za pripravo izobraževalnih gradiv, namenjenih bolnikom, ki pa jih zgoraj omenjeni pravilnik izključuje iz obsega oglaševanja«. Odgovor GSK je bil krajši. Povedali so nam le, da so »ob lansiranju cepiva na slovensko tržišče ob tem obveščali strokovno javnost«.
Zanimala nas je tudi povezava med prihodom cepiva na trg in ustanovitvijo društva za boj proti raku materničnega vratu Kala. Ena od pobudnic ustanovitve, dr. Marjetka Uršič Vrščaj, je zatrdila, da spodbuda za ustanovitev Kale zagotovo ni prišla iz farmacevtskih krogov. »Ob ustanovitvi Kale smo govorili predvsem o testu HPV, v začetku 2006 ni imelo odobritve za uporabo še nobeno od obeh cepiv, ne v svetu in tudi ne pri nas.« Sta pa seveda obe podjetji po prihodu cepiva na trg društvu namenili donacije, ki pa so bile resnici na ljubo precej skromne, kot je skromen tudi proračun društva, ki temelji predvsem na prostovoljnem angažiranju.
Uršič Vrščajeva je sicer lani društvo zapustila, saj se ni strinjala s posameznimi segmenti načina njegovega delovanja. Odločitev za zbiranje podpisov je bila po njenih besedah sprejeta brez njene vednosti, prav tako pa je pogrešala večjo usmerjenost v ostala strokovna področja, kot na primer v preprečevanje in zgodnejše odkrivanje RMV.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Glavni članek
Cepljenje proti HPV
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.