Patria / Hrastar zahteva Janševo opravičilo

Ko smo v Mladini pred štirinajstimi dnevi objavili informacijo, da je tožilstvo proti Janezu Janši vložilo obtožni predlog zaradi korupcije v zadevi Patria, je Janša novinarjem dejal, da ga to ne bi presenetilo, saj glede na imena, »ki se pojavljajo v ozadju te afere, gre za stare politične povezave, za stare akterje znanih afer, ponekod celo za družinske tožilsko-udbaške povezave«. Kaj je mislil s slednjim, je razkril pretekli teden. Avtorica obtožnega predloga, višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, naj bi po njegovem uredila, da je »obtožnico« še pred njim »prejel ter še pred sodiščem ''strokovno'' preizkusil režimski novinar Borut Mekina«. Spomnil pa se je tudi podobne »zlorabe pravne države« iz leta 1988, ko naj bi ga njen mož, »udbaš Zvonko Hrastar«, aretiral, ga zasliševal in mu potem z »nezakonitim trikom« preprečil ugovor, saj njegove pritožbe ni odnesel na civilno sodišče.
Hrastarjeva je že zanikala, da bi karkoli »uredila«, odzval pa se je tudi Zvonko Hrastar, ki sedaj zahteva Janševo opravičilo, sicer bo proti njemu vložil tožbo. Hrastar pojasnjuje, da ga Janša ob različnih priložnostih, od leta 1988 naprej, omenja v skrajno žaljivo negativnem kontekstu. Pravi, da z udeležbo Janeza Janše v aferi Patria nima ničesar in pa, da »kljub nasprotnim zatrjevanjem tudi nisem bil član nobene partije in tudi ne ''udbaš'', kot me je Ivan Janša izrecno poimenoval«. Glede njegove aretacije, pri kateri naj bi bil Janša »skrajno ko-operativen«, pa pravi, da je leta 1988 spoštoval tedanji pravni red: »Ivanu Janši je skladno s takratnimi kazenskopravnimi predpisi odvzela prostost kriminalistična služba in ga skupaj s kazensko ovadbo izročila tedaj pristojnim sodnim organom. Za razliko od ravnanja imenovanega gospoda v času, ko je bil obrambni minister in je dopustil, da je vojaška policija nezakonito odvzela prostost civilni osebi. To dodajam zgolj kot argumentacijo, da v ''razumevanju'' pravnega reda in pristojnosti posameznih represivnih organov tiči največja težava Ivana Janše.«
Tudi Janšev ugovor naj bi bil »pravočasno in skladno s tedanjimi predpisi posredovan v odločitev pristojnemu sodišču«, pri čemer niso bili uporabljeni nobeni »nezakoniti triki, kot zmotno zatrjuje gospod Ivan Janša«. Hrastar še dodaja, da pozneje tako skupščinska kot tudi parlamentarna komisija, ki sta obravnavali t. i. proces JBTZ, glede njegovega dela nista ugotovili nobenih nezakonitosti ali nepravilnosti. Če Janša neresničnih trditev, ki jih je objavil na spletni strani SDS, ne bo javno preklical in se mu zanje javno opravičil, »bo imel priložnost resničnost svojih trditev dokazovati v ustreznih postopkih«, končuje Hrastar.