Erik Valenčič

 |  Mladina 44  |  Svet

Po sledeh laži

Pri zadnji vojni na Balkanu se prepogosto zanemarja vloga, ki so jo tedaj odigrali prorežimski, nacionalistični mediji. Gre za ključno vprašanje, saj njihove takratne laži, še vedno nerazkrite, ohranjajo sovraštvo med etničnimi skupnostmi.

Prejšnji teden je tudi v Sloveniji izšla knjiga Zločin ob 19.30 (čas osrednjih tv-poročil) avtorja Kemala Kurspahića, sicer legendarnega urednika bošnjaškega časnika Oslobođenje. Knjiga nazorno prikazuje, kako so jugoslovanski mediji, začenši s srbskimi, v drugi polovici osemdesetih let iz partijskega sistematično prešli v drugo – ultranacionalistično enoumje.

Prejšnji teden je tudi v Sloveniji izšla knjiga Zločin ob 19.30 (čas osrednjih tv-poročil) avtorja Kemala Kurspahića, sicer legendarnega urednika bošnjaškega časnika Oslobođenje. Knjiga nazorno prikazuje, kako so jugoslovanski mediji, začenši s srbskimi, v drugi polovici osemdesetih let iz partijskega sistematično prešli v drugo – ultranacionalistično enoumje.
© Borut Peterlin

Po širšem območju Balkana vojna ne divja več že kar nekaj let, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini petnajst, na Kosovu enajst let, a kljub temu je medetnično sovraštvo še zelo prisotno in v resnici ogroža umetni mir, ki ga še vedno pomagajo vzdrževati pripadniki tujih mirovnih sil. Že sama njihova navzočnost pove marsikaj o sedanjih razmerah. Veliko pa je tudi negotovosti glede same prihodnosti teh območij, saj narodi, ki si jih delijo, precej bolj kot skupaj živijo drug mimo drugega. Navkljub nekaterim dobronamernim gestam, kot na primer, da je v četrtek neuradno obiskal Vukovar srbski predsednik Boris Tadić, kar naj bi bilo simbolno dejanje na poti mednacionalne pomiritve, je jasno, da bo ta pot še zelo dolga. Na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini pa se za zdaj zdi celo nemogoča. Mednarodni inštitut International Crisis Group je januarja v zvezi z nacionalističnim govorom političnih elit v Federaciji BiH, predvsem pa v Republiki Srbski, z zaskrbljenostjo poročal: »Ta govor v času globoke in socialne krize zveni samo še huje. Danes se vsakdo v BiH počuti ranljivega in nepošteno obravnavanega in ta občutek preganjanosti vodi v začarani krog izbruha nasilja. Medetnični konflikti so v porastu, od mesečnega povprečja sedmih incidentov leta 2007, devet leta 2008 do trinajst v letu 2009. To je zelo zlovešče znamenje.«
Zastavlja se vprašanje, zakaj. Zakaj je po toliko letih sovraštvo še tako živo? Ena od zelo logičnih razlag, ki pa se premalokrat ali sploh ne omenja, je, da se nikoli niso javno razkrile laži iz obdobja tik pred vojno in med njo. V zvezi s tem se nikoli ni dovolj pojasnila vloga, ki so jo takrat odigrali prorežimski oziroma nacionalistični mediji. To vprašanje pa je ključnega pomena. Če je mednarodna skupnost verjela, da bodo obsodbe peščice vojnih zločincev v Haagu povzročile premirje med etničnimi skupnostmi, se je motila. Obtoženci na procesih vztrajno zastopajo stališča, da se ne sodi njim, temveč njihovemu celotnemu narodu, s čimer nastajajo popolnoma različne interpretacije zgodovine, kaj se je na Balkanu sploh dogajalo. Gre za reprodukcijo takratnih laži.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.