Bremena krize / Obdavčitev dohodkov iz kapitala v posameznih državah

Če bi v Sloveniji za nekaj odstotnih točk dvignili obdavčitev, zaradi tega ne bi odstopali od evropskih držav

MLADINA, št. 2, 13. 1. 2011

V Sloveniji se dohodki iz kapitala od leta 2006 ne vključujejo več v letno odmero dohodnine, temveč se dohodnina plača od vsakega dohodka posebej. Ti dohodki se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalnih stopnjah. In sicer so dividende in obresti obdavčene po 20-odstotni stopnji, dobički iz kapitala pa po degresivnih stopnjah od 20 do 5 odstotkov, odvisno od obdobja imetništva. Po dvajsetih letih imetništva je dobiček iz kapitala oproščen plačila dohodnine.
Kako visoka pa je obdavčitev drugod po Evropi? Nekatere države imajo dohodek iz kapitala obdavčen cedularno kot končni davek, nekatere pa kot sintetični davek. Tako so v Italiji dividende lastnikov družb obdavčene po 12,5-odstotni stopnji, v obdavčitev pa je zajetih le 49,72 odstotka zneska dividend. V Avstriji so dividende obdavčene ali v sintetiki ali pa kot cedularna obdavčitev po 25-odstotni stopnji, pri čemer se zavezanec prostovoljno odloči za eno ali drugo varianto obdavčitve; obresti so obdavčene cedularno po 25-odstotni stopnji, cedularno pa je obdavčen tudi dobiček iz kapitala. V Nemčiji so dividende obdavčene po 25-odstotni stopnji (do 26,38 odstotka zaradi solidarnostne dodatne obremenitve), obresti pa so obdavčene po normalni progresivni stopnji. Na Švedskem so dividende in obresti obdavčene kot dohodek iz kapitala s 30-odstotno stopnjo. Iz tega je mogoče sklepati, da bi pri nas lahko vsaj za nekaj odstotnih točk dvignili stopnjo obdavčitve pasivnih dohodkov, pa zaradi tega ne bi odstopali od tistih evropskih držav, s katerimi se pogosto primerjamo.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


MLADINA, št. 2, 13. 1. 2011

V Sloveniji se dohodki iz kapitala od leta 2006 ne vključujejo več v letno odmero dohodnine, temveč se dohodnina plača od vsakega dohodka posebej. Ti dohodki se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalnih stopnjah. In sicer so dividende in obresti obdavčene po 20-odstotni stopnji, dobički iz kapitala pa po degresivnih stopnjah od 20 do 5 odstotkov, odvisno od obdobja imetništva. Po dvajsetih letih imetništva je dobiček iz kapitala oproščen plačila dohodnine.
Kako visoka pa je obdavčitev drugod po Evropi? Nekatere države imajo dohodek iz kapitala obdavčen cedularno kot končni davek, nekatere pa kot sintetični davek. Tako so v Italiji dividende lastnikov družb obdavčene po 12,5-odstotni stopnji, v obdavčitev pa je zajetih le 49,72 odstotka zneska dividend. V Avstriji so dividende obdavčene ali v sintetiki ali pa kot cedularna obdavčitev po 25-odstotni stopnji, pri čemer se zavezanec prostovoljno odloči za eno ali drugo varianto obdavčitve; obresti so obdavčene cedularno po 25-odstotni stopnji, cedularno pa je obdavčen tudi dobiček iz kapitala. V Nemčiji so dividende obdavčene po 25-odstotni stopnji (do 26,38 odstotka zaradi solidarnostne dodatne obremenitve), obresti pa so obdavčene po normalni progresivni stopnji. Na Švedskem so dividende in obresti obdavčene kot dohodek iz kapitala s 30-odstotno stopnjo. Iz tega je mogoče sklepati, da bi pri nas lahko vsaj za nekaj odstotnih točk dvignili stopnjo obdavčitve pasivnih dohodkov, pa zaradi tega ne bi odstopali od tistih evropskih držav, s katerimi se pogosto primerjamo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Proti izbrisu volilne pravice tujcem«

Zbiranje podpisov za referendum o zakonu o lokalnih volitvah, s katerim je nova koalicija odvzela volilno pravico tujcem, ki ne prihajajo iz držav članic EU

Intervju

»Janša je stavil na napačnega konja«

Achiya Schatz, nekdanji izraelski specialec, strokovnjak za dezinformacije

V središču

Žoga je krvava

Zakaj bi bilo treba Fifo odstraniti z vseh nogometnih tekmovanj