Slovaški scenarij / Obdavčimo banke!

Denar, ki so ga države namenile za reševanje bank, se mora vrniti - takšno je vsaj mnenje evropske komisije, kjer so že lani podprli uvedbo t. i. davka na finančne transakcije v prepričanju, da mora finančni sektor prispevati svoj delež k reševanju javnih financ. A davek na finančne transakcije, ki ga je zaradi boja proti špekulacijam predlagal že John Keynes leta 1936, zamisel pa je v sedemdesetih letih razvil James Tobin, ki je želel upočasniti finančne trge in jih povezati z realnim gospodarstvom, EU zagovarja le na svetovni ravni. Znotraj EU sedaj teče javna razprava o drugih, »evropskih« modelih obdavčitve finančnega sektorja. Trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, zaradi katerih je izbruhnila svetovna gospodarska kriza, je v prvi polovici leta 2009 ponovno začelo rasti, banke, ki so dobile državno pomoč, pa denar raje nalagajo v razmeroma varne državne obveznice, s katerimi se države zadolžujejo, kot da bi kreditirale gospodarstvo. »Ni videti, da bi se obnašanje v finančnem sektorju kaj dosti spremenilo,« piše v poročilu Evropskega ekonomsko-socialnega odbora iz prejšnjega meseca.
V Sloveniji je položaj absurden še iz nekega drugega razloga. Banka Slovenije je že od leta 2007 ministrstvo za finance pod vodstvom takratnega finančnega ministra Andreja Bajuka in uprave vseh bank opozarjala, da je kreditna rast previsoka, zaradi tega jim je od vključno leta 2007 svetovala, naj si banke dobičkov ne izplačujejo več. Kljub temu v nobeni od državnih bank, v NLB in NKBM, tega priporočila niso upoštevali. V NLB so si tedaj v dveh letih izplačali 79,1 milijona evrov dobička, v NKBM pa okrog 20 milijonov. Leta 2009 je sicer novo vodstvo NLB začelo upoštevati priporočila Banke Slovenije, ne pa novo-staro vodstvo NKBM. Delničarji NKBM so si denimo leta 2009 izplačali celoten dobiček v višini 5,2 milijona evrov, kljub priporočilu banke in še posebnemu priporočilu vlade. Kot je znano, pa sta sedaj obe banki v škripcih in prosita za dokapitalizacijo. Za NLB smo iz proračuna namenili 250 milijonov evrov, država pa se sedaj dogovarja še o dokapitalizaciji NKBM.
Zaradi evropskih razprav so tudi na slovenskem finančnem ministrstvu začeli razmišljati, kako banke še dodatno obdavčiti in jih hkrati spodbuditi h kreditiranju gospodarstva. Po zadnjem predlogu bi z davkom na bilančno vsoto z 0,1 odstotka obremenili vse tiste banke, ki za posojila podjetnikom in gospodarstvu namenijo manj kot polovico svojih posojil. A to zamisel, na podlagi katere bi se v državni proračun nateklo okrog 8 milijonov na leto, so sedaj zaradi nasprotovanja Banke Slovenije, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Združenja bank vrnili v medresorsko usklajevanje. Davek bi namreč še najbolj udaril državno SIB banko, ki ne daje podjetniških posojil. Po naših podatkih sedaj na finančnem ministrstvu nastaja spremenjen model obdavčitve bilančne vsote bank, s katerim bi banke prisilili, da bi za kreditiranje gospodarstva porabile tja do 70 odstotkov vseh posojil. NLB denimo sedaj za gospodarstvo namenja 50,4 odstotka svojih posojil. Ta model naj bi se tudi izplačal, saj bi v proračun »vrnil« od 70 do 80 milijonov evrov na leto. Predvidoma naj bi banke v Sloveniji ta davek prvič plačale leta 2012 - če seveda ne bo protesta bančnikov.