Manipulator / Slovenci na drugi strani Evrope
Državljanstvo za zamejske Slovence
Gregor Cerar
MLADINA, št. 50, 21. 12. 2003
Med številnimi zahtevami po spremembah predloga nove evropske ustave je tudi madžarska, ki poziva, da bi morale biti v novi evropski ustavi poleg osnovnih posameznikovih pravic omenjene tudi pravice narodnosti in manjšin. Slednji predlog naj bi dobil zeleno luč vlad bodočih in sedanjih članic. Madžarska naj bi sicer resno razmišljala, da bi podelila državljanstvo vsem pripadnikom madžarskih manjšin, ki živijo v državah, ki še nekaj let ne bodo članice EU, kot so Hrvaška, Srbija in Črna gora, Romunija in Ukrajina. Predvsem zaradi lažje migracije in povezav z matično državo, ko bo na mejah vzpostavljen schengenski režim.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Gregor Cerar
MLADINA, št. 50, 21. 12. 2003
Med številnimi zahtevami po spremembah predloga nove evropske ustave je tudi madžarska, ki poziva, da bi morale biti v novi evropski ustavi poleg osnovnih posameznikovih pravic omenjene tudi pravice narodnosti in manjšin. Slednji predlog naj bi dobil zeleno luč vlad bodočih in sedanjih članic. Madžarska naj bi sicer resno razmišljala, da bi podelila državljanstvo vsem pripadnikom madžarskih manjšin, ki živijo v državah, ki še nekaj let ne bodo članice EU, kot so Hrvaška, Srbija in Črna gora, Romunija in Ukrajina. Predvsem zaradi lažje migracije in povezav z matično državo, ko bo na mejah vzpostavljen schengenski režim.
Večina slovenskih zamejcev že živi znotraj schengenskih meja, nekaj tisoč pa jih bo ostalo zunaj "schengena", predvsem tisti, ki živijo v BiH in na Hrvaškem. Kako lahko slednji pridejo do državljanstva in kako jih namerava obravnavati Slovenija? Zakon o državljanstvu Republike Slovenije osebam slovenskega rodu do tretjega kolena sorodstvenega razmerja (vnukom slovenskih izseljencev, pravnukom pa ne več) omogoča naturalizacijo že po enem letu dejanskega prebivanja v Republiki Slovenije, poleg tega pa jim zakon dopušča, da obdržijo tudi izvorno državljanstvo. Sicer pa morajo izpolnjevati druge pogoje tako kot ostali tujci. Podobno velja za osebe, ki so nekoč že imele slovensko državljanstvo in so ga izgubile na podlagi odpusta ali odreka. Omenjeni zakon o državljanstvu jim omogoča naturalizacijo že po šestih mesecih dejanskega prebivanja v Republiki Slovenije, poleg tega pa jim zakon dopušča, da obdržijo tudi svoje dotedanje državljanstvo. Ostali pogoji so isti kot za tujce, razen pogoja znanja slovenskega jezika. Kljub temu da naj bi obstajala določena priporočila EU o izogibanju podeljevanj dvojnih državljanstev, so nam na ministrstvu za notranje zadev pojasnili, da sta v EU državljanstvo in njegova ureditev suverena domena vsake države. Podeljevanje državljanstev je pač odločitev vsake članice EU posebej. Slovenija očitno ne razmišlja o podeljevanju državljanstev vsem našim manjšincem (na Hrvaškem jih je uradno 13.173). Italijani so jih recimo podeljevali do "tretjega kolena" brez preverjanj jezika ali stalnega bivanja. Na ministrstvu za zunanje zadeve o Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pravijo: "V skladu s svojo ustavno obveznostjo skrbi in pomaga Slovencem v zamejstvu in po svetu pri ohranjanju njihove kulturne identitete, jezika, pomaga pri kulturnem, prosvetnem in gospodarskem povezovanju z matično državo, informira in svetuje tudi glede pravne zaščite ..." Urad za Slovence v zamejstvu pa tudi sicer pri vlogi za dodelitev državljanstva pove svoje mnenje, ali so dejansko izkazani nacionalni razlogi, ki bi utemeljevali državni interes v primeru izredne naturalizacije.