Manipulator / Poseg v naravo

Kamnoizkop v Goriških brdih

Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 20, 23. 5. 2004

Franc Mužič

Franc Mužič
© Denis Sarkić

Za zdaj še dokaj neokrnjeni hribi v Goriških brdih so postali predmet spora med prebivalci in občino. Razlog za nezadovoljstvo je novonastali kamnolom, ki po mnenju lokalnega življa pomeni hud poseg v naravo ravno tam, kjer je najbolj neokrnjena. Namesto da bi se na tem koncu razvijal turizem, ki bi prinesel nova delovna mesta, se bodo Brda brez potrebe industrializirala, so prepričani okoličani: "Svetnikom se za to jebe." Še najbolj pa jih moti, da bodo hrupni stroji in tovornjaki uničevali ekosistem za izkop kamna, ki bo krasil italijanske hiše. Občinarjem zamerijo tudi, da jim niso predhodno temeljito predstavili projekta, ampak so ga izvedli na hitro. Najhuje po mnenju nezadovoljnih občanov Brd je, da bo po letih industrijskega obdelovanja kamna ostala nepopravljiva škoda v ekosistemu, ki jo bo povzročilo tako samo izkopavanje kot nenehni prevoz izkopanega materiala s tovornjaki. Ker naj bi bili lokalci premalo seznanjeni s projektom, smo se obrnili na občino, kjer so nam zatrdili, da se ne bo dogajalo nič brez soglasja občank in občanov. Župan Franc Mužič je zatrdil, da je že preklical oziroma zaustavil postopek predloga sprememb prostorskega plana, ki so se nanašale na kamnolom, čeprav naj ne bi šlo za klasičen kamnolom, kot sta bližnja v Solkanu in v Anhovem. "V našem primeru gre za kamnoizkop. Tehnološki postopek poteka brez večjih vibracij in pretiranega ropota. Ni miniranja in strojnega tolčenja - pikiranja. V delo je vključen le en večji bager, ki iz zemlje pridobiva kamnite monolite."

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Sebastijan Ozmec
MLADINA, št. 20, 23. 5. 2004

Franc Mužič

Franc Mužič
© Denis Sarkić

Za zdaj še dokaj neokrnjeni hribi v Goriških brdih so postali predmet spora med prebivalci in občino. Razlog za nezadovoljstvo je novonastali kamnolom, ki po mnenju lokalnega življa pomeni hud poseg v naravo ravno tam, kjer je najbolj neokrnjena. Namesto da bi se na tem koncu razvijal turizem, ki bi prinesel nova delovna mesta, se bodo Brda brez potrebe industrializirala, so prepričani okoličani: "Svetnikom se za to jebe." Še najbolj pa jih moti, da bodo hrupni stroji in tovornjaki uničevali ekosistem za izkop kamna, ki bo krasil italijanske hiše. Občinarjem zamerijo tudi, da jim niso predhodno temeljito predstavili projekta, ampak so ga izvedli na hitro. Najhuje po mnenju nezadovoljnih občanov Brd je, da bo po letih industrijskega obdelovanja kamna ostala nepopravljiva škoda v ekosistemu, ki jo bo povzročilo tako samo izkopavanje kot nenehni prevoz izkopanega materiala s tovornjaki. Ker naj bi bili lokalci premalo seznanjeni s projektom, smo se obrnili na občino, kjer so nam zatrdili, da se ne bo dogajalo nič brez soglasja občank in občanov. Župan Franc Mužič je zatrdil, da je že preklical oziroma zaustavil postopek predloga sprememb prostorskega plana, ki so se nanašale na kamnolom, čeprav naj ne bi šlo za klasičen kamnolom, kot sta bližnja v Solkanu in v Anhovem. "V našem primeru gre za kamnoizkop. Tehnološki postopek poteka brez večjih vibracij in pretiranega ropota. Ni miniranja in strojnega tolčenja - pikiranja. V delo je vključen le en večji bager, ki iz zemlje pridobiva kamnite monolite."

Zaradi tega naj vpliv na okolico ne bi bil trajen, ampak naj bi se celotna narava sanirala po desetih do dvajsetih letih. Površina pa se bo po končanem izkopavanju kamna lahko zasadila z zanimivimi kulturami: "V tem primeru bi bila verjetna zasaditev kostanja - marona." Kamnolom naj tudi ne bi okrnil naravnega ambienta in naj zato ne bi vplival na razvoj turizma. Ob meritvah namreč niso zasledili prekomernega hrupa, "saj se v Brdih dogajajo pri obnovah trajnih nasadov precej večji in bolj grobi posegi".

Za zdaj torej koncesija za izkop ni bila izdana, temveč je izvajalec del dobil le soglasje občine za poskusni izkop, po katerem se bo ugotovilo, ali je tamkajšnji kamen sploh primeren. "Strokovne službe občine imajo glede na povedano do kamnoloma pozitiven odnos, saj gre za kvaliteten kamen za obdelavo. V Brdih bi se s tem odprlo kar nekaj delovnih mest, tako pri izkopu kot pozneje v delavnici za obdelavo kamna, ki naj bi se zgodila prav v tem odročnem delu, na kožbanskem območju." Vseeno pa lokalni prebivalci dvomijo o smotrnosti posega v naravo: "Svetnikom se jebe. Nimajo ekološke osveščenosti, če pustijo razdejanje. Živeli so tudi več kot dvajset let s Salonitom, a jih ni nič brigalo ..."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Spopad za Ljubljano

Bo Ljubljana dobila svojega Zohrana Mamdanija?

V središču

S Črno kocko se ukvarjajo tri tožilstva

Poleg novomeških in ljubljanskih kriminalistov primer obravnavajo ljubljansko tožilstvo, specializirano državno tožilstvo in evropsko tožilstvo

Naslovna tema

Zadnji plen

Koalicija želi državno premoženje združiti in poenostaviti pot do njegove razprodaje