Manipulator / Marelice iz Brd ...
... ali španski ponaredki
Bojan Brajkovič
MLADINA, št. 27, 11. 7. 2004
Na osrednji ljubljanski tržnici je že nekaj tednov med drugim spomladansko-poletnim sadjem mogoče kupiti tudi marelice. Zgodnejše, uvožene, pripeljejo iz Italije in Španije, domače pa prodajajo pod oznako "Goriška brda". Čeprav je glavni pridelek marelic na Goriškem zrel šele v začetku julija, je bilo pod oznako goriškega sadja marelice mogoče kupiti že v začetku junija. Problem naj bi bili prekupčevalci, ki prodajajo sadje in zelenjavo na delu tržnice, namenjenem prodaji pridelkov z lastnih kmetij. Ti prodajalci kupijo na tržnici na debelo na Rudniku sadje in zelenjavo iz uvoza, na glavni tržnici na drobno pa to prodajajo kot domač pridelek oziroma kot sadje iz Goriških brd. Pravim kmetom proizvajalcem so nelojalna konkurenca, saj so cene domačih marelic, ki naj bi bile kakovostnejše, enkrat višje od cen uvoženih. Hkrati seveda zavajajo kupce.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Bojan Brajkovič
MLADINA, št. 27, 11. 7. 2004
Na osrednji ljubljanski tržnici je že nekaj tednov med drugim spomladansko-poletnim sadjem mogoče kupiti tudi marelice. Zgodnejše, uvožene, pripeljejo iz Italije in Španije, domače pa prodajajo pod oznako "Goriška brda". Čeprav je glavni pridelek marelic na Goriškem zrel šele v začetku julija, je bilo pod oznako goriškega sadja marelice mogoče kupiti že v začetku junija. Problem naj bi bili prekupčevalci, ki prodajajo sadje in zelenjavo na delu tržnice, namenjenem prodaji pridelkov z lastnih kmetij. Ti prodajalci kupijo na tržnici na debelo na Rudniku sadje in zelenjavo iz uvoza, na glavni tržnici na drobno pa to prodajajo kot domač pridelek oziroma kot sadje iz Goriških brd. Pravim kmetom proizvajalcem so nelojalna konkurenca, saj so cene domačih marelic, ki naj bi bile kakovostnejše, enkrat višje od cen uvoženih. Hkrati seveda zavajajo kupce.
Na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so nam razložili, da morajo biti "na vsaki enoti pakiranja napisani ime in naslov tistega, ki pakira, ali tistega, ki razpošilja (lahko tudi kodna oznaka), vrsta, sorta (pri razredu extra in I), država izvora, razred, velikost (če je razvrščeno po velikosti)".
Prodaja sadja pod drugim imenom ni dovoljena, inšpektorji za nadzor kakovosti kmetijskih pridelkov in živil pa vsak teden opravljajo preglede na tržnici in glede na ugotovljene nepravilnosti izrekajo ustrezne ukrepe. Na vprašanje, kako prodajalci dokažejo izvor sadja, ki ga prodajajo, so nam odgovorili: "Sledljivost oziroma izvor sadja prodajalci dokažejo s spremno dokumentacijo, ki jo morajo imeti pri sebi." Glavni preprodajalci naj bi uporabljali potrdila sorodnikov ali znancev, katerih proizvodnja nima nič skupnega z blagom, ki ga prodajajo.