Manipulator / Tradicionalno delo na črno

Slovenski oblastniki se večkrat radi pohvalijo z ugotovitvami najrazličnejših raziskav, kako visoko med razvitimi državami je uvrščena Slovenija. Visoko pa je bila Slovenija uvrščena tudi v nedavni raziskavi o delu na črno med članicami EU, saj naj bi bila v EU med vodilnimi po razširjenosti dela na črno. Slovenijo - delo na črno naj bi predstavljalo 17 % bruto domačega proizvoda (BDP) - naj bi prekašala le Grčija z več kot 20 % BDP, Latvija in Madžarska z 18 % BDP, podobne odstotke kot Slovenija pa naj bi imeli Litva in Italija. V bolj "urejenih" EU-državah (Nizozemska, Švedska, Belgija, Avstrija, Danska, Velika Britanija ...) naj bi odstotek dela na črno znašal le med 1,5 in 5 % BDP-ja.

Po podatkih statističnega urada je slovenski BDP lani znašal 24,264 milijarde evrov in potemtakem se v Sloveniji neobdavčeno prelije kar 4,124 milijarde evrov. V evropski raziskavi so bili navedeni podatki, ki jih je posredoval slovenski državni sekretar za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno Branko Omerzu. Slednji nam je povedal, da naj bi bil po njegovi oceni delež dela na črno v Sloveniji kvečjemu 15 %, v letih 1997-2003 pa se je gibal med 25 % in 17 % in naj bi torej upadal. Sicer pa naj bi si na ministrstvu za delo prizadevali za novo raziskavo o količini dela na črno na Slovenskem, toda kot pravi Omerzu, se na razpis nihče ni javil, čeprav naj bi imeli v Sloveniji primerne raziskovalce, recimo na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete ali pa na ekonomskih fakultetah. Sicer pa naj bi bili podatki v raziskavi EU precej pomanjkljivi, saj naj bi uporabljali različne metodologije pri starih in novih članicah EU. Države pa naj bi tudi same prilagajale podatke. V raziskavi je denimo omenjeno, da delo na črno v Nemčiji znaša za leto 2001 le 6 % BDP. Številni nemški ekonomisti pa poudarjajo, da je odstotek zagotovo veliko večji, okoli 16,5 % nemškega BDP.

Raziskava EU kot vzroke dela na črno v Sloveniji navaja veliko število brezposelnih in mladih upokojencev, ki so posledica tranzicije, visok odstotek davka in prispevkov pri osebnih dohodkih, zapletene postopke pri zaposlovanju, nezadosten informacijski sistem in premalo inšpektorjev ter počasen sodni sistem. Največ dela na črno v Sloveniji pa je po ugotovitvah Omerzuja na področju gradbeništva, gostinstva, trgovine, prevoza oseb in tovora, avtošol, zasebnega varovanja, glasbeno-scenske in prireditvene dejavnosti, kmetijstva, zbiranja odpadnih surovin in pridobitnih dejavnosti društev.