Govorim, kar hočem

"Slovenija je med tranzicijskimi državami najbolj socialno uravnotežena država, država z najmanj korupcije ..."

Dr. Janez Drnovšek, na kongresu LDS

Drnovšek ima najbrž prav. V primerjavi z drugimi tranzicijskimi državami je v Sloveniji korupcija skoraj neopazna. Kakšna druga primerjava bi bila bolj neugodna. Res pa je tudi, da v času kongresa LDS še ni bilo primera Šuštar, ki je, kot kaže, vendarle za nekaj časa spremenil Drnovškove poudarke.

A če gre pri Šuštarju samo za tako rekoč eksces nekega državnega sekretarja, potem za to najbrž sploh ni pravega razloga. Pravosodno kolesje bo opravilo svoje in pika. Vendar tudi Drnovšek očitno misli, da gre v primeru Šuštar za nekaj nekoliko bolj pomembnega. Ali pa so ga k spremembi stališč samo "prisilili" nekateri mediji, nad katerimi se je zadnje tedne tako hudoval? Kaj bo šele govoril sedaj, po odkritju novega velikega primera korupcije, v katerega naj bi bil vpleten koprski šef LDS Branko Kodrič. Kakorkoli, med pogovorom v studiu ob 17h na Radiu Slovenija je novi predsednik vlade prejšnji teden povedal: "... pomembno je, da takšne pojave preganjamo zelo intenzivno in temu mislim posvetiti posebno pozornost, to sem napovedoval že na kongresu LDS pred volitvami, temu dajemo poseben poudarek tudi v koalicijski pogodbi in temu mislim dati poseben pomen tudi v delovanju vlade."

Lepo. Samo da se je v resnici na kongresu LDS beseda korupcija v govoru dr. Janeza Drnovška pojavila natančno enkrat. In kontekst vsekakor ni bil boj proti korupciji. Nasprotno. Šlo je za bahanje o tem, da je imamo najmanj. In koalicijska pogodba. Tudi tam je beseda korupcija zapisana natančno enkrat. Brez poudarka. Koliko je torej vredna beseda dr. Janeza Drnovška? Ali njegov spomin? Na žalost, se zdi, da gre za nekaj drugega. Za to, da kot bolj ali manj vsi politiki najvišje ceni prav svoje besede in najnižje spomin volilk in volilcev. In ima za nameček očitno prav. Njegove besede so v primerjavi s tistimi, ki jih uporablja večina drugih slovenskih politikov, praviloma nagrajevane z zelo širokim strinjanjem ali vsaj toleriranjem. Spomin volilk in volilcev pa za enkratne politične dogodke nikoli ni bil pretirano velik. Drugače je, kadar se začnejo težave ponavljati. Oziroma kadar so politiki prepričani, da si javnost ne bo zapomnila ničesar. Ali da denimo nihče od novinarjev ne bo prebral koalicijske pogodbe.

Težave pa se, kot kaže, za LDS v zadnjih tednih kar množijo. Policija po volitvah niza uspeh za uspehom. Prijeli so drugega človeka gospodarskega ministrstva, ko je prejemal podkupnino. Zaprli prvega človeka mafije, bolj ali manj specializirane za tihotapljenje ljudi. In aretirali koprskega podžupana, prav tako zaradi suma korupcije. Le kaj jim je dalo krila? Vrh policije, vsaj tisti del, ki je napredoval v času Bajukove vlade, mora res imeti svoje dobre angele. Takšna policija se ne menja. Še sploh če misliš resno z bojem proti korupciji in kriminalu. Tako očitno misli tudi poveljnik policije Marko Pogorevc, ki je dejal, da bo morala prihodnja vlada uspešno delo policije pač upoštevati. Na žalost takšne ocene sprožajo tudi vprašanja o tem, kaj so počeli prej. So se res tako pomembne kriminalistične preiskave prav sedaj simultano primaknile k koncu? Glede Josipa Lončarića je jasno, da je v Sloveniji že nekaj časa, ni pa povsem jasno, kaj se je v zadnjem tednu spremenilo. So mu končno uspeli dokazati organizacijo prevoza ilegalcev? In glede primera Šuštar. Ali ne bi prek spremljanja korumpiranega državnega sekretarja čez čas lahko prišli kriminalisti še višje?

Vse tri akcije: proti Lončariću, Šuštarju in Kodriču so vsekakor veliki uspehi kriminalistov. Pomembno vprašanje pa ostaja, ali bi se sploh lahko zgodile brez strahu pred kadrovskimi zamenjavami, ki jih običajno prinese nova vlada. Ta je seveda razumljiv kljub nekaterim obljubam vladne koalicije, da ne bo ponavljala prijemov kadrovske politike Bajukove vlade in da bodo "strokovnjaki" ostali. Vendar bi podleganje takšnim kriterijem za odkrivanje kriminala seveda hkrati pomenilo tudi zelo nesimpatično "karakterno" potezo policije, da pač odkrijejo, kar hočejo in kadar hočejo. A zakaj potem primerov korupcije niso odkrili še pred volitvami, ko bi imeli nedvomno večji politični učinek? Gre samo za smolo, da so bile volitve nekaj tednov prezgodaj? Ali pa je lahko krivo to, da je vsaj pri Šuštarjevem primeru stične točke mogoče najti tako z LDS kot s SLS-SKD in z NSI? In da se je bilo "po nepotrebnem" morda z njim nevarno igrati. Še celo Janez Janša je rekel, da primer Šuštar ni nič posebnega. Kljub vsem pomembnim funkcijam, ki jih je priprti državni sekretar opravljal zadnja leta.

Vsekakor bo v naslednjih tednih zanimivo opazovati, ali se bo odkrivanje korupcije po prevzemu poslov s strani nove vlade nehalo. In to, kako bodo Drnovškove besede vplivale na to, kakšna bo v prihodnje slovenska policija.