uvodnik / Mateja Hrastar: Firbčevke

Poglejmo si prizor Adama in Eve v raju. Pa kačo in jabolko. Krščanska dogma ugriz v jabolko interpretira kot enega najhujših grehov, ki ga je kdaj storilo človeštvo, če smo bolj natančni - greh, ki ga je človeštvo storilo zaradi ženske. Pa kaj natančno je storila ta uboga ženska? Nič takega, bila je le prva znana anarhistka, ki ni upoštevala iracionalnih prepovedi neke nevidne avtoritete, zraven pa je bila tako po žensko radovedna. Biti fribec ali firbčevka pa je ena lepa človeška lastnost. Pravzaprav bi lahko rekli, da je radovednost v kombinaciji s skepticizmom gibalo evolucije. Namreč če ne bi nikoli o ničemer dvomili, se ne bi nikoli vprašali "kaj pa če ...?" In če se ne bi vprašali "kaj pa če ...?", nikoli ne bi preizkusili ničesar novega. In če tega ne bi počeli, bi še vedno zdolgočaseni in slečeni ždeli v tistem raju ter gledali jabolka na drevesih.

A to je že preveč filozofsko za te vroče poletne dni. Konec koncev je Eva padla v tole zgodbo zaradi tega, kar ji je storila krščanska doktrina. Ni je nagradila za drznost in radovednost, temveč ji je skupaj z Adamom naprtila sram. Hvala bogu, bi lahko rekli, ker če ne bi imeli sramu ... golo telo ne bi bilo tabu. Kar je prepovedano, pa je toliko bolj sladko in podžiga našo radovednost. No, pa smo pri nagih moških.

Slovensko pozno odkritje tržne niše moškega striptiza gre verjetno pripisati zgolj in samo naši obči malomeščanskosti, ki pa globoko v sebi skriva zdravo jedro neobrzdanega liberalizma, skritega za stenami domovanj. Tipično krščansko. Zato je govoriti o slovenskem nagem moškem brez zahodnocivilizacijskega konteksta jalovo. Janez se namreč v principialnem odnosu do razkazovanja svojega telesa prav nič ne razlikuje od Armina ali Johna. Z vsemi frustracijami vred. Ker v bistvu so zaradi krščanskega sramu nadrajsali še huje kot ženske.

V predkrščanskem svetu je bilo nago žensko telo institut mame plodnosti, nago moško telo pa hodeči falus. Seks per se. Moško telo je bilo zreducirano na tisto, kar je mogočno štrlelo iz mednožja. Potem je zmagala dogma sramežljivega Adama ter Eve in so podobe nagih moških kastrirali. Dobesedno, če se samo spomnimo Boccaccievega De casibus virorum illustrium in slike kastracije Viljema III., ene redkih srednjeveških razgaljenih moških podob. Medtem so ženske brez problemov v vsej svoji nagi bohotnosti brezsramno skakljale po slikah velikih slikarjev. Zahvaljujoč Evini firbčnosti in pečatu grešnice, ki ga je prinesla ženskam. Posledica tega je, da je golo moško telo preprosto izginilo, medtem ko je žensko telo postalo pojem estetske obdelave. V vseh pogledih. Žensko telo je postalo privlačno, moško telo nepomembno. Izgon mogočnega falusa pa so moški kompenzirali s potenciranim izkazovanjem družbene moči, instant nadomestka za seksualnost. Hudobne babe bi takoj pripomnile, da je tako nastala politika.

Pa se je zgodila ženska emancipacija in golo moško telo je iz homoseksualnih krogov spet zakorakalo v heteroseksualne vode. Ko bi le res bilo vse tako preprosto. Pa ni. Res je sicer, da so ženske v zadnjih štiridesetih letih dobile pravico, da za mimoidočega moškega pomislijo ali celo izrečejo, da ta je pa za prislonit ali za ruknt. Ter tako na skrajno moški način pokažejo željo po nasprotnem spolu. Saj v tem je problem. Enakost ne pomeni prevzemanja moških vzorcev obnašanja, temveč podtalno forsiranje ženskega principa. Aksiom, ki ga bo moralo gibanje ženske emancipacije šele osvojiti. Konec koncev večino moških rajca to, da gledajo, večino žensk to, da si mislijo. Žensko vreščanje ob moškem striptizu je večinoma le sestrska zabava. V skrajni feministični interpretaciji bi nemara lahko rekli, da ženske ob golem moškem telesu uživajo zato, ker s tem sprejmejo moško pozicijo obravnavanja telesa kot seksualnega objekta. Ali še huje: ker si moškega na neki način podredijo.

Verjetno pa je vseeno tako, da so moški striptiz in metroseksualci, ti urbani moški, ki večino svoje energije porabijo za estetsko komponento svojega življenja, le zelo dobičkonosna tržna niša. Paradoks je le v tem, moški so svoje nago telo lahko začeli prodajati šele v trenutku, ko so ga začeli feminizirati. Se depilirati, hoditi v solarij, izbirati pravo kozmetiko ... Kaj je tu ostalo od predkrščanskega čaščenja falusa kot najbolj moškega dela moškega telesa? Tangice.

Toda vseeno - zakaj je torej moški striptiz v zadnjih letih tako zelo uspešen? Ker so ženske od Eve dalje firbčne. In umirajo od radovednosti, da vidijo, kaj ima mačo zares v hlačah. Vse ostalo je bolj ali manj le moška fantazma.