Relativiziranje nacifašizma

"Slovenski antifašizem ni iznajdba leta 1941 oziroma takrat ustanovljene Antiimperialistične fronte, ampak je bistveno starejši. Praktično je bil del politične in narodne zavesti vseh takratnih Slovencev."
Janez Janša

Evropski komisar za človekove pravice Alvaro Gil - Robles se je zaradi vse pogostejših opozoril, da se nekaterim skupinam ljudi v Sloveniji nenehno kršijo človekove pravice, odločil, da bo v prihodnjih tednih poslal v Slovenijo svoje ljudi, da preverijo dejansko stanje.

Za POP TV je povedal nekaj svojih mnenj o slovenskih problemih z Romi, izbrisanimi, gradnjo džamije in tudi o siceršnjih pojavih nestrpnosti v Sloveniji. Šolanje romskih otrok ne bi smelo biti ločeno od ostalih. "Mislim, da to ni sprejemljivo. Poleg tega to ni koristno in ni potrebno. Kajti romski otroci imajo pravico do dobrega izobraževanja," pravi Robles. Etnična segregacija, ki je slovenska vlada ne priznava, kljub temu da jo izvaja, je nesprejemljiva. Tako pač je. V Evropi. Besede evropskega komisarja za človekove pravice so bile ostre. Takšne reakcije praviloma doživljajo države z resnimi težavami na področju spoštovanja človekovih pravic.

Robles je bil posebej neizprosen glede reševanja problema izbrisanih. Slovenska vlada bi morala po njegovem mnenju takoj izvršiti odločbo Ustavnega sodišča. "Ne moremo imeti odločb Ustavnega sodišča, ki jih politika ne izvaja. To je hudo, pomeni, da nekaj ni v redu. Treba je torej vedeti, katero smer bomo ubrali. Če hočemo spoštovati pravila pravne države, je treba izbrati drugo smer. Ne moremo sprejeti možnosti, da Slovenija ne bi upoštevala pravil pravne države," je bil jasen Robles. Nič o kakšnih obvoznicah. O ustavnem zakonu. Ali čem podobnem. In nič o oficirjih JLA, ki so seveda tudi ljudje s svojimi človekovimi pravicami vred.

Prav tako je Robles opozoril, da se v Sloveniji krši svoboda veroizpovedi. Pa ne katolikom, s tem, da v javnih šolah še vedno ni verouka. Ne, gre za gonjo proti gradnji džamije. Svoboda veroizpovedi namreč ne pomeni zgolj pravice do intimnega verovanja, ampak tudi do javnega izvajanja verskih obredov. "Nočem si predstavljati, da se danes, v 20. stoletju, še vedno prepiramo okoli pravic verske skupnosti do svetišča, mošeje. To je nepredstavljivo v demokratični Evropi. To je treba rešiti čim prej, da bi bilo konec dvoma, ali Slovenija spoštuje svobodo veroizpovedi," je povedal evropski komisar za človekove pravice.

In to še ni bilo vse. Morda se javnosti v Sloveniji to zdi nekoliko tuje, vendar tako pač je, ena izmed pomembnih evropskih vrednot je tudi spoštovanje različnih spolnih usmeritev. V tem kontekstu je javno izražanje homofobičnih stališč nesprejemljivo. Sploh kadar jih vztrajno ponavljajo visoki predstavniki oblasti. Podpredsednik državnega zbora na primer. "Takšna diskriminacija je danes popolnoma nespremenljiva in morali bi jo javno obsoditi. In upam, da se bodo javne izjave končale pri izjavah. Da ne bodo prišle še dlje," je bil zaskrbljen Robles. Pri nas oblastna večina teh pomislekov očitno nima.

Nasprotno, zavezništvo med stranko podpredsednika državnega zbora in vlado je trdno kot še nikoli. In kaj naj vlada oziroma predstavniki države naredijo, ko je večinsko javno mnenje, to se je v nekaj primerih zgodilo tudi v Sloveniji, nenaklonjeno spoštovanju človekovih pravic? Vprašanje je Roblesu zastavila novinarka POP TV. Vprašanje je sicer nekoliko zavajujoče, saj spregleduje dejstvo, da je aktualna oblast to nespoštovanje sama intenzivno spodbujala v obdobju, ko je bila še v opoziciji. Še več, prav takšna stališča so ji odločilno pomagala pri osvojitvi oblasti. A odgovor evropskega komisarja za človekove pravice si je kljub temu dobro zapomniti.

"Skrbi me pojav nacionalističnih idej v najslabšem pomenu nacionalizma, ki se pojavlja v Evropi v obliki ksenofobije, rasizma, nespoštovanja vrednot, ki so povzročale gibanje po 2. svetovni vojni, ko smo rekli ne vsemu, kar je pomenil nacizem," je bil zgovoren Alvaro Gil - Robles. Ko so na to pred lanskimi volitvami v Sloveniji opozarjali mnogi, je bil odgovor desnih intelektualcev enoten. Z nacizmom ali fašizmom ne gre delati primerjav. In hkrati so ti isti intelektualci vztrajno molčali ob nestrpnih stališčih do izbrisanih, Romov, džamije, homoseksualcev ... - če že niso trobili v isti rog kot nestrpneži.

S tem so seveda izkazovali nedvoumno podporo nacionalistični politiki. Politiki, katere največja srb je menda skrb za substanco naroda. Politiki, ki poskuša na vsak način zmanjšati pomen odpora proti nacifašizmu. Tudi tako, da za antifašiste razglaša vse "takratne Slovence", celo tiste, ki so prisegli Hitlerju. In, ki ji reči ne vsemu, kar nacifašizem danes pomeni, predstavlja predvsem breme. Njeni napori so namesto tega posvečeni relativiziranju odpora proti nacifašizmu. Dr. Andrej Capuder je na TVS denimo citiral nekega vinogradnika, ki naj bi menda rekel, da je razlika med komunizmom in fašizmom v tem, da se fašizem ni vtikal v stroko.

Le kaj je hotel povedati intelektualec, katerega misli so v sozvočju z aktualno oblastjo? Da fašizem ni bil tako zelo slab? Njegove besede so zaključile debatno oddajo. Izzvenele so kot komentar. Na javni televiziji. Gil Robles na njej s svojimi svarili ni nastopil.