Vizija pravne države

"Državni sekretar Marcel Koprol je namreč presodil, da je bil izziv oziroma projekt, ki ga je sprejel, uspešno zaključen in tako tudi končan."
Valentin Hajdinjak, tiskovni predstavnik vlade

Škandal v kabinetu predsednika. Sum spolnega nadlegovanja. Nasilja nad ženskami. Psihičnega in fizičnega poniževanja s strani državnega sekretarja za evropske zadeve. Sekretarja s skoraj ministrskim statusom. Je kdo o tem kaj slišal? Vlada o tem ne ve nič. Potem se gotovo sploh ni zgodilo.

Ne, državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol je odstopil zaradi nekakšnih službenih frustracij. Zadovoljen z opravljenim delom. Zelo zadovoljen. Čeprav se je o tem, da v službi za evropske zadeve zaradi njegovega nedostojnega obnašanja vre, govorilo že dolgo. Skorajda od začetka njegovega prevzema funkcije. Samo spregovoriti javno in zares ni hotel in noče nihče. Ženske, posebej domnevne žrtve, so bile in so prestrašene. No, pred dobrim tednom so Novice kljub temu objavile, da naj bi nekatere od njih zbrale pogum in ovadile Koprola. Udarna novica. A glej, razen Mladini se nobenemu od slovenskih medijev ta podatek ni zdel vreden zanimanja. Kljub temu da vsi dogajanje v službi za evropske zadeve dobro poznajo. Hkrati z objavo se je v kabinetu ministrskega predsednika začela ponavljati afera "Pavlin". Namesto da bi predsednika vlade skrbelo, kaj počne vladni funkcionar, so začeli, po naših informacijah, paraobveščevalci preiskovati, kdo je novico spravil v Novice. Menda pa so se ukvarjali tudi s tem, kako preprečiti ovadbe, ki naj bi bile že vložene. Kar dogajanju daje še bolj mračnjaški prizvok.

Ko je Mladina zaprosila za pisni odgovor, ali je policija ovadbo proti sekretarju prejela, so nam po telefonu sicer zagotovili, da ne, hkrati pa niso bili pripravljeni tega tudi pisno potrditi. Vsekakor dovolj za sum, da nekaj prikrivajo. Potem je tiskovni predstavnik rekel, da po podatkih, ki so jih dobili (?), ovadb ni. Hkrati pa je bilo vsak dan vedno več govoric, da zaposlenim v službi za evropske zadeve grozijo, naj bodo tiho. Če ne ... To, da gre za sum obnašanja, ki je kaznivo, oblasti več kot očitno ne gane. Niti je ne gane, da ravnanja, katerih naj bi bil državni sekretar osumljen, ne morejo biti opravičljiva ter da so skrajno degutantna in ne morejo prinašati političnih točk. Vlada se je preprosto odločila, da sekretarja umakne in neprijetnosti pokoplje. Prikrije in pozabi. Nekako tako kot njena zaveznica, rimskokatoliška cerkev, počne s svojimi duhovniki, ki so osumljeni pedofilije. Tak pristop je konec koncev dovolj uspešen, saj kakšnega izrazitega revolta javnosti ni zaznati, kljub temu da je znanih primerov tudi v Sloveniji več kot dovolj. V času, ko je cerkev spet zadihala s polnimi pljuči, nekateri za vse skupaj krivijo celo to, da v šolah ni verouka.

Vlada je v primeru državnega sekretarja za evropske zadeve še v precej boljši situaciji, saj se ji z domnevnim nadlegovalcem sploh ne bo treba ukvarjati. Uradno se tako ali tako sploh ni zgodilo nič. Konec koncev, kaj pa je par zapisov v medijih? Mediji pač žalijo uglednega politika. To tako ali tako pogosto počnejo. Posebej tisti, ki še niso pravilno uravnoteženi. Marcel Koprol konec koncev ni kdorkoli, je prvoborec SDS in žrtev prejšnje oblasti. Bivši predsednik Milan Kučan pred leti ni hotel podpisati njegovega imenovanja za slovenskega veleposlanika na Kitajskem. Takšne ljudi mora vlada zaščiti za vsako ceno in z vsemi sredstvi. Značilna karakterna poteza Janeza Janše je, da je vedno do konca stal za svojimi sodelavci, ne glede na to, kaj so storili oziroma koliko je njemu osebno to, kar so počeli, lahko škodovalo. Depala vas je tako v glavi predsednika vlade ostala zarota notranjega ministrstva proti obrambnemu ministrstvu in osamosvojiteljem. Pretepeni in od vojske aretirani Smolnikar, ki so mu ponarejene dokumente podtaknili fantje iz Morisa, pod neposredno komando takratnega obrambnega ministra Janše, pa se je sam zaletel z glavo v hruško ob cesti.

Lojalnost je najpomembnejša politična vrlina. Možem iz Depale vasi je Janša vedno stal ob strani in zato mu tudi oni še vedno vračajo svojo neomajno zvestobo. Tako niti ni več nenavadno, da se vedno pojavijo ob kakšnih zelo nevarnih, občutljivih in tajnih zadevah. Ali slučajno sedijo v lokalu, kjer se odvija mafijski obračun, ali o njih razmišljajo tajne službe ali pa se po naključju vozijo v Bruselj, ko je treba ustaviti neželene ovadbe proti državnemu sekretarju. Strah je vsekakor najboljše zagotovilo, da se neprijetne informacije, ki bi lahko prišle v medije, zaustavijo. In isti, ki menda strašijo nadlegovane ženske, imajo tudi zelo dobre stike z novinarji. Sicer pa, tako kot med zaposlenimi v službi za evropske zadeve tudi v slovenskih medijih strahu niti ni treba pretirano spodbujati. Konec koncev novinarji od blizu poznajo stil vladanja, ki ga uporablja oblast, in tudi dobro vedo, kaj od tistega, o čemer bodo poročali, bo premieru všeč in kaj ne oziroma kaj ga lahko razbesni. To seveda vedo tudi domnevne žrtve domnevnega nasilnega nadlegovalca. Ampak stvari so vendarle, kot je videti, šle predaleč. Veliko predaleč. Tako da niti ustrahovanja niso pomagala več.

Marcel Koprol je bil prisiljen odstopiti. Bo stvar zdaj potihnila? Bodo žrtve potolažene? Bodo dobile še kaj v zameno za svoj molk? Morda, a precej bolj zanesljivo je, da bo za vse, kar je storil, nagrajen Koprol. Zdi se, da je vlada z afero Koprol dosegla svojo najnižjo točko.