20. 3. 2006 | Mladina 12 | Uvodnik
V mreži partnerstva
"V primeru partnerstva za razvoj ne gre za spreminjanje sedanje koalicije in njenega programa, temveč za iskreno ponudbo te koalicije za sodelovanje pri ključnih razvojnih vprašanjih Slovenije ..."
Janez Janša
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
20. 3. 2006 | Mladina 12 | Uvodnik
"V primeru partnerstva za razvoj ne gre za spreminjanje sedanje koalicije in njenega programa, temveč za iskreno ponudbo te koalicije za sodelovanje pri ključnih razvojnih vprašanjih Slovenije ..."
Janez Janša
Partnerstvo za razvoj se razvija. Pobuda predsednika vlade je bila vsaj deloma uspešna. Razkrila naj bi pravzaprav vso bedo opozicije. LDS se bolj kot s tem, kako odgovoriti na pobudo, ukvarja z notranjimi boji. Stranka konec koncev nima niti programa. Kaj šele vlado v senci. In njen predsednik ima službo v Bruslju. Tako kot predsednik SD, ki igra vlogo kooperativne opozicije, brez podpore svoje stranke.
Borut Pahor partnerstvo pričakuje z velikim navdušenjem in tudi predsednik vlade mu navdušenje vrača. Podpira predlog predsednika SD, da je treba vsebinski del sporazuma o partnerstvu nadgraditi s proceduralnim delom. Predlog tega dela sporazuma je Pahorjev kolegij že oblikoval in ga poslal premieru. V njem je tudi nekaj precej humornih vložkov. Predvideno je denimo, da vlada ne bo predlagala nobenega zakona, preden ne bo opravljen skupen razgovor partnerjev o tem zakonu. V primeru, da pa bo zakon predlagala kljub temu, da bi bil v partnerstvu neusklajen, imajo tisti partnerji, ki bi takemu zakonu nasprotovali, to pravico tudi javno povedati in seveda za tak zakon ne prevzemajo odgovornosti. Pomembnejši se zdi del, ki govori o avtonomiji poslank in poslancev pri odločanju ne glede na dogovore predstavnikov strank, čeprav še največ pove o nezaupanju stranke do Pahorja. Propagandno pa je zanimiva tudi ideja o ustanovitvi partnerskega sveta, v katerem bi sodelovali predsedniki strank, predstavnika narodnosti, predsednik državnega zbora in minister za razvoj.
Odgovor predsednika LDS na ponudbo je nasprotno mogoče brati kot povsem gladko zavrnitev. Jelko Kacin pravi, da LDS podpira Strategijo razvoja Slovenije in da bodo tudi v prihodnje podprli vse, za kar bodo menili, da je dobro za Slovenijo. Tako kot doslej. Kacin je premiera opozoril, da je za razvoj najpomembnejša sprostitev ustvarjalnih potencialov, o kateri "ni sledu". Predsednika vlade sprašuje, kdaj nameravajo odpraviti škodljive ukrepe, kot so razpustitev protikorupcijske komisije, uvedba odpuščanja javnih uslužbencev iz nekrivdnih razlogov in politični vpliv na javno RTV. Ugotavlja, da vladi doslej ni uspelo povečati blaginje in da je s proračunoma za leti 2006 in 2007 realno znižala sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, varstvo brezposelnosti, ustvarjanje novih delovnih mest, povečanje prilagodljivosti podjetij, za programe varstva otrok in družine, prehrano učencev in dijakov ter programe socialnega varstva. Ponovil je tudi, da je vlada s spremembo načina usklajevanja pokojnin ogrozila stabilnost pokojninske reforme, na kar opozarja tudi evropska komisija.
Za svoje odgovore sta bili s strani predsednika vlade deležni klofut tako SD kot LDS. Pismo predsednika LDS je premier odpravil na kratko. LDS naj se zresni. Njene pripombe menda niso povezane z idejami in strategijami predlaganih razvojnih reform. Pogojevanja z "nepovezanimi političnimi zahtevami" za tako resno partnerstvo nikakor niso primerna. Hkrati je poudaril, da vlada ne namerava spreminjati svojega programa. Je to res vse, o čemer je govorilo pismo Jelka Kacina? Predsedniku vlade je v navadi, da je oster. Tudi ravnanje SD je označil za neresno. Kljub temu da je besedilo predloga proceduralnega dela sporazuma prišlo iz pisarne Boruta Pahorja, s katerim se tako imenitno razume. Ampak da zaveza predsednikov parlamentarnih strank ne bi obvezovala njihovih poslanskih skupin, se zdi Janezu Janši nemogoče. V njegovi stranki teh težav ne more biti. Tisti, ki bi jih povzročal, pač ne bi bil več dolgo član SDS. Vendar discipliniranje drugih strank ni tako preprosto. Težave so očitno precejšnje že pri strankah, ki so članice vladne koalicije.
Kljub temu da Janez Janša pravi, da partnerstvo ponujajo stranke koalicije opoziciji. To nikakor ni res. Partnerstvo ponujata predsednik vlade in predsednik SDS. Ostale stranke imajo do tega partnerstva precej različen odnos. Videti je, da ga še najbolj brez zadržkov podpira SNS. Desus je svoje zadržke do davčne reforme že večkrat izpostavil. Predsednik SLS Janez Podobnik je v uradnem odgovoru na premierovo pobudo ob protokolarnem pozdravu zapisal, da bodo vztrajali pri ohranitvi znižane stopnje DDV, in poudaril pomen podeželja, ki mu liberalne reforme nikoli niso ravno naklonjene. Predsednik NSi in finančni minister dr. Andrej Bajuk pa je kot običajno precej zadržan. Vsekakor je več kot odgovori vladnih strank na pobudo za razvoj o koalicijskem razpoloženju do reform povedala novica, da minister za razvoj Jože P. Damijan menda razmišlja, da bi odstopil. Zaradi težav s privatizacijo. Prodati banke tujcem v Sloveniji za nobeno oblast ni lahka naloga. Tudi za sedanjo vlado ne. Paradoksalno, glede tega vprašanja je SDS še najbližje LDS.
Predsednik vlade napovedane reforme in partnerstvo, ki naj bi jih omogočilo, primerja z vstopanjem Slovenije v EU in Nato ter s sporazumom s Hrvaško. Primerjava ni naključna. Projekt razvoj je predsednik vlade že davno postavil na nacionalni piedestal. Zdaj čakamo na narodne izdajalce.