Nebesa pod Triglavom

Gradnja svetilnika v vrhu sveta se je začela. Slovenijo je preplavila brošurica Partnerstva za razvoj. Predsednik vlade pa je skupaj s Partnerstvom in vlado hkrati napovedal projekt - Slovenija 2023. Partnerstvo je v novem zagonu. Vsi skupaj prisegajo na stare slovenske vrednote - karkoli že to pomeni - in na novo slovensko samozavest. Vse je maksimalno slovensko. Nekakšen motivacijski trening. Za na počitnice. Jeseni naj bi se vse skupaj začelo zares.

A kaj je to, kar naj bi se začelo? Namesto da bi predsednik vlade izbral novega ministra za razvoj, se je raje lotil vaje v odnosih z javnostmi. Sporočila Partnerstva so izjemna, velikopotezna in mamljiva. Bili smo uspešni, pravijo v brošuri. Mimogrede, govor je o zadnjih 15 letih. Kljub temu se v Sloveniji velika večina strinja, da so reforme nujne. Partnerstvo ponuja reforme, ki naj bi povečale konkurenčnost, tako da bi Slovenija ostala socialna država. Zgledovali se bodo po skandinavskih državah. In po Estoniji. Na koncu bo vsem boljše, tako brezposelnim kot tistim, ki ne morejo opravljati dela, tudi starejšim, pa študentom, mladim strokovnjakom in srednjemu razredu. Bogati so itak za reforme, zato jih najbrž ni bilo treba omenjati. Neprijetne bodo reforme samo za del zaposlenih v javnem sektorju in za tiste, ki so doslej uživali "ekonomsko neupravičeno zaščito vstopa na trg". Kako pravično. Pošteno. Lepo. Kako se bo vse to zgodilo, se za zdaj še ne da izvedeti. Nakazali so samo, kaj bomo dobili v letih 2006 in 2007, čeprav je dober kos leta 2006 že mimo. Pa še te obljube so izjemno splošne. Vlada bo spodbujala gospodarstvo, namenjala več denarja za znanost, potem je tu napoved razmisleka o preoblikovanju Kada in Soda, mehčanje togosti trga dela, pri pokojninskem sistemu spodbude tistim, ki bi si želeli dalj delati, in napoved davčne reforme s poenostavitvijo ter znižanjem stroškov dela.

Propaganda ima še eno težavo. Brošura omenja tudi prestrukturiranje javnih financ, ki se je že začelo. Na to je v članku v Delu opozoril dr. Mojmir Mrak z ekonomske fakultete v Ljubljani. Vlada je 6. julija sprejela makrofiskalni scenarij za obdobje do leta 2011 in izhodišča za pripravo proračunov za prihodnji dve leti. Mrakov zaključek je, da se je odpovedala temeljnim usmeritvam na področjih relativnega omejevanja javnofinančnih odhodkov in zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. Gre za odstop od smernic, ki so bile zapisane že v Strategiji razvoja, ki je bilo pripravljeno pod prejšnjo vlado. Partnerstvo v brošuri pravi samo, da bo javnofinančna usmeritev v prihodnje znižanje in prestrukturiranje trošenja države: "... in sicer predvsem s povečanjem deleža izdatkov, usmerjenih v raziskave in razvoj, v izobraževanje in štipendiranje ter zaposlovanje." Mrak poleg tega opozarja, da predlagani proračunski okvir za naslednji dve leti kaže, da bo vlada "zapirala svojo javno finančno blagajno predvsem na strani prihodkov, torej z davčno reformo". Ker napoveduje zmanjšanje progresivnosti davčnega modela in razbremenitev dela, ji tako ostane samo zvišanje DDV. Osnovna poanta opozorila je bila, da kdor v ugodnem obdobju ne varčuje, s tem povečuje tveganja v neugodnih časih. Na Mrakova prezrta opozorila, da vlada nerazumno povečuje javnofinančna tveganja, ta za zdaj ni odgovorila.

Gotovo bo za to še čas. Čeprav se Mrakova analiza zdi z vidika vladne politike in politike Partnerstva za razvoj tako rekoč nepomembna. Za Slovenijo so po njej v naslednjih dvajsetih letih neugodne razmere izključene. Slovenija bo v tem času po načrtu napredovala z bliskovito hitrostjo. In v to je pač treba vlagati. Nič ne pride iz nič. Posebej ne Indija Koromandija. Načrti partnerstva so veliki in bodo potrebovali zagon. Posebej tisti dolgoročni. Obnova in gradnja železnic, regionalnih cest, elektrarn ..., projektov je menda ogromno. Javnost sicer zanje še ne sme vedeti, a jasno je, da bo podvig monumentalen. Ob vsem tem je skoraj pritlehno govoriti o pokojninski reformi, čeprav nanjo opozarjajo vsi ekonomski strokovnjaki. Vlada se je takoj na začetku svojega mandata odločila, da bo glede tega stopila korak nazaj. Tako predsedniku vlade ni ostalo drugega, kot da ugotovi, da na pokojninskem področju do leta 2020 ne bo težav in da se bodo s tem problemom lahko ukvarjali takrat. Okoli leta 2020, ko bo Slovenija itak že v vrhu sveta ali nekje blizu vrhu. Na žalost se s predsednikom vlade glede tega tako izjemno pomembnega vprašanja ne strinjajo praktično nikjer. Evropska komisija opozarja, da bo pokojninski sistem čez dobrih deset let v zelo resnih težavah. Kar pomeni, da bi bilo treba z reševanjem tega vprašanja pohiteti. Posebej ker je do takrat še kar nekaj parlamentarnih volitev.

Vladni odnosi z javnostmi so se v zadnjem letu dramatično izboljšali. Ne le zaradi nove medijske pokrajine. Njeni cilji so vedno bolj univerzalno sprejemljivo predstavljani. Partnerstvo je pomemben del teh PR-naporov. Brošura, ki so jo podpisali vsi člani Partnerstva, je za vlado prava predvolilna hvalnica. Hkrati z motiviranjem ljudstva za gospodarski napredek že ne more biti nič narobe. Bolj zbuja skrb praksa, ki spominja na hazard. Se tako imenuje nova slovenska samozavest?