Grega Repovž

 |  Mladina 42  |  Uvodnik

Dovolj ranljivosti

Spomladi je vodstvo podjetja Mladina na podlagi sklepa nadzornega sveta začelo iskati strateškega partnerja, ki bi s svežim kapitalom vstopil v lastniško strukturo podjetja. Razlogov je bilo več, dva sta temeljna.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Grega Repovž

 |  Mladina 42  |  Uvodnik

Spomladi je vodstvo podjetja Mladina na podlagi sklepa nadzornega sveta začelo iskati strateškega partnerja, ki bi s svežim kapitalom vstopil v lastniško strukturo podjetja. Razlogov je bilo več, dva sta temeljna.

Prvi izhaja iz razmer, v katerih se je podjetje znašlo. Čeprav podjetje Mladina, ki je v večinski lasti zaposlenih in nekdanjih zaposlenih, izdaja vodilni politični tednik v Sloveniji - torej Mladino - in vodilni mesečnik za računalništvo - revijo Monitor, je bilo leto 2006 težko. Težave podjetja so se sicer začele že leta 2005, a mu je uspelo to poslovno leto zaključiti s pozitivnim rezultatom. Razloge za težave smo bralcem razkrili, a naj jih ponovimo. Medijska podjetja imajo dva temeljna vira dohodkov: na eni strani je to prodaja samega izdelka, torej časopisov, na drugi pa prodaja oglasnega prostora v njih.

Aktualna politična garnitura se je takoj po prevzemu oblasti konec leta 2004 odločila poseči v medijski prostor.

Metode so bile različne. Zavod RTV Slovenija je bil "ukročen" z novim zakonom, Slovenska tiskovna agencija, ki je v lasti države, z zamenjavo vodilnih ljudi. Vlada je do vpliva na družbe Delo, Večer in Primorske novice prišla posredno, z dogovori s podjetji, ki so imela v njih prevladujoč delež, pa tudi prek deležev, ki jih imata v teh podjetjih državna sklada. Nekaj medijskih hiš je ostalo zunaj dosega vlade. Družba Dnevnik se je morala ubraniti vsaj enega poskusa vdora v lastništvo, kljub hudim pritiskom je vodstvu in lastnikom uspelo ohraniti avtonomijo podjetja in njegovih medijev. Nato sta oba, Mladina in Dnevnik, leta 2006 doživela pritisk prek oglasnega prostora. Dnevnik je samo zaradi neobjave že naročenih oglasov večinoma državnih podjetij izgubil približno 800 tisoč evrov prihodka. Izpad je seveda imela tudi Mladina. Lani se je njen prihodek iz oglaševanja glede na leto poprej zmanjšal za 190 tisoč evrov, glede na leto 2004 pa za 345 tisoč evrov. Izkazalo se je, da je Mladina kot podjetje v takih razmerah zelo ranljiva. Pokazala pa se je tudi solidarnost. Solidarnost zaposlenih, solidarnost oglaševalcev, ki se niso uklonili, solidarnost poslovnih partnerjev. In seveda in predvsem solidarnost bralcev.

Podjetje Mladina se je moralo novim razmeram prilagoditi. In se jim tudi je, ne da bi okrnilo vsebino medijev, ki jih izdaja. Šlo je za boleče reze, med drugim so se znižale plače zaposlenih. Tudi zato danes Mladina ni več tako ranljiva, kot je bila leta 2006. Kratkoročna rešitev pomeni hkrati dolgoročno past. Tako varčno poslovanje podjetju onemogoča razvoj, in to ravno v trenutku, ko tehnologija zahteva od vseh medijev hitro prilagajanje. Zmanjšati ranljivost podjetja in omogočiti sledenje razvoju sta bila torej temeljna razloga, zaradi katerih je vodstvo začelo iskati strateškega partnerja.

To ni lahka naloga. V Sloveniji je takšnega partnerja težko najti. Za vstop večine tujih investitorjev pa je Mladina premajhno podjetje, poleg tega sta pomen revije Mladina in njena zgodovina takim partnerjem težko razumljiva. To velja tudi za njene drobne, a pomembne posebnosti.

Vodstvo je opravilo skrbne pogovore, nazadnje pa presodilo, da je najprimernejši partner za Mladino družba KB1909, ki je za tak korak izrazila jasen interes. Družba KB1909 je podjetje zamejskih Slovencev. Največji posamični lastnik družbe je neprofitna fundacija slovenske manjšine Sklad Ivan Trinko, ki razpolaga s 24,4 odstotka glasovalnih pravic, skupaj več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic pa ima nekaj več kot 450 posameznikov, zamejskih Slovencev. Znaten delež teh sestavljajo družine, ki so z lastništvom družbe povezane od njenega nastanka leta 1909. Večina poslovanja, ki se veže na podjetja iz skupine KB1909, se dogaja zunaj Slovenije, v glavnem v Furlaniji - Julijski krajini.

Podjetje KB1909 naj bi v družbo Mladina vstopilo z dokapitalizacijo, na podlagi katere bo pridobilo 40-odstotni lastniški delež. Za Mladino je pomembno, da gre za dokapitalizacijo in svež kapital, saj ji le ta omogoča dejavno sledenje razvoju na medijskem področju. Pomembno je tudi, da dosedanji lastniki to ostanejo tudi v prihodnje. Dokončno odločitev bo novembra sprejela skupščina sedanjih lastnikov.

Zakaj je KB1909 lahko primeren partner? Ker je podjetje zamejskih Slovencev, ima pozitivne značilnosti domačega delničarja, ki se zaveda razmer v Sloveniji, pozna pa tudi pomen in vlogo Mladine. Hkrati ima KB1909 pozitivne značilnosti solastnika, ki ni usodno vezan na slovenske politične in gospodarske razmere. Ima torej visoko stopnjo neodvisnosti od slovenskega gospodarskega in političnega okolja. Ima pa tudi izkušnje in znanje na področju medijev.

Mladina si ranljivosti, ki se je pokazala v preteklih letih, ne more več privoščiti. Ne zaradi novinarjev in delničarjev. Ampak zaradi bralcev. Politika je v medijski prostor zadnja leta vstopila brutalno. Ko so enkrat vrata tako široko odprta, jih je težko zapreti. Politiki vseh barv so v teh letih spoznali, kako krhka je medijska svoboda, da gre v resnici samo za vprašanje demokratične kulture. Ne glede na to, čigava bo naslednja vlada, in ne glede na zagotovila, ki jih bo morda dala, se bodo politiki odslej vsaj nekaj časa težko upirali želji, da bi vplivali na medije. Dolžnost medijev je, da storijo vse, da jih ne bi naslednjič spet kdo tako presenetil.