Prekletstvo ministra Rupla

"Zame ste enostavno oseba, ki ne more brez gospodarja. In ko ga najde, je pripravljena popljuvati vse, ki trenutnemu gospodarju niso všeč. Jaz se ne bom več ukvarjal z vami."
Janez Janša Dimitriju Ruplu, leta 1995, v Sobotni prilogi Dela

Ne dvomimo, da danes Janez Janša do svojega zunanjega ministra goji podobna čustva, kot sta jih do svojega zunanjega ministra gojila njegova predhodnika Janez Drnovšek in Tone Rop. Drnovšek je imel z zunanjim ministrom v zadnjem letu mandata tako hude težave, da je prevzel malodane vse ključne naloge prvega diplomata - preprosto je namreč porabil preveč energije za popravljanje njegovih napak, če ga je pustil samostojno delovati. In podobno se je godilo Ropu. Drnovšek je imel težave z ministrom Ruplom, Rop z ministrom Ruplom, Janša pa z ministrom Ruplom.

Ruplov temeljni problem je, da je impulzivna in brez resnega razmisleka delujoča oseba. Tako ravna v odnosih s Hrvaško, kjer potem seveda izkoristijo vsako njegovo nepremišljeno izjavo - tudi zato, da dokazujejo balkansko naravo svoje severne sosede. Njegovi nastopi pa so zgolj to: kratki šovi, namenjeni tisti osameli domači kameri ali dvema, ki bosta prenesli njegov nastop pred ekrane državljanov njegove države. Niti pomisli ne, kaj bo sledilo in na kakšen odmev bo to naletelo v drugih državah. Niti pomisli ne, da se bo moral že čez nekaj ur posipati s pepelom, češ da ni tako mislil, kot je rekel. Kot da ne bi imeli mediji njegovih besed zapisanih na različne trakove, ki jih bodo že v večernih poročilih predvajali, da bi dokazali, da je minister takrat, ko je izrekel svoje besede, izrekel točno tisto, za kar je že čez nekaj ur trdil, da je bil narobe interpretiran - pa čeprav je bil predvajan.

Podobno velja tudi za iskanje krivca, ki je novinarjem Dnevnika dal dokument, ki razkriva mednarodne načrte ZDA. Moder minister bi preiskavo opravil tako, da to ne bi pripeljalo blamirajoče zgodbe ponovno na naslovnice časopisov in v prve minute radijskih in televizijskih poročil. Minister Rupel pa ne. Rupel je najprej naročil izpisek telefonskih pogovorov med ministrstvom in časopisno hišo Dnevnik. To bi sicer lahko storil le, če bi predhodno dobil soglasje zaposlenih - oziroma če bi to pravico ministrstva uredil v pravilniku. Seveda tega ni storil. Nato je skupaj s svojimi najbližjimi sodelavci poiskal tiste, ki so bili v stiku s časopisno hišo Dnevnik - pa čeprav to ne dokazuje ničesar. In ko si je že izbral krivca, diplomata Šetinca, ni sprožil formalnih postopkov, ampak je k njemu poslal osem predstavnikov ministrstva, da so odnesli en računalnik. To je navaden šov. Ne dvomimo, da bo diplomat Šetinc že na podlagi vseh formalnih napak, ki jih storilo ministrstvo doslej, dobil zadoščenje na sodišču.

A tisto, kar je pokazal Rupel s tem nastopaštvom, je predvsem pomanjkanje elementarne demokratične kulture. Četudi bi bil Šetinc kriv (česa - izdaje dokumenta, ki ne nosi nobenih oznak tajnosti?), ima Rupel dolžnost, Šetinc pa pravico, da se v skladu z ustavo, delovno zakonodajo in internimi akti javne uprave zoper njega vodi pravno neoporečen postopek. Mar se Rupel res ni nič naučil iz izkušenj direktorja davčne uprave Ivana Simiča, ki je dvakrat neuspešno odpustil kritičnega in na anomalije opozarjajočega davčnega inšpektorja? In ne nazadnje: mar se ni nič naučil iz svojih primerov popolnoma nesprejemljivega discipliniranja novinarjev, ki ga je izvajal prek poslušnih urednikov? Seveda ne. Ministrov življenjepis se namreč bere kot zgodba človeka, ki mu sicer uspe res skoraj vedno preživeti svoje napake, pri čemer se iz njih nikoli nič ne nauči.

Ne dvomimo, da bo Rupel, morda pa z njim tudi Janša, vse svoje nepremišljenosti tudi v prihodnje razlagal kot zarote kdove kakšnih sil iz ozadja - upajoč, da bo s tem javnost prepričal. Nerodno je le, da ga tokrat ne opazujejo le domači politiki, ampak nemalo oči v tujini. Kako je že zapisal novinar Economista nekaj mesecev pred začetkom slovenskega predsedovanja EU? "Zunanji minister Dimitrij Rupel je za nekoga z 20-letnimi diplomatskimi izkušnjami neobičajno robat." Sicer pa - tudi Janša je že bil razočaran nad Ruplom.