trgovina / Bitka za nedeljo

Zaradi te referendumske odločitve bodo trgovine od 15. septembra obratovale največ deset nedelj na leto. Odprte bodo lahko le prodajalne z najnujnejšimi življenjskimi artikli. To pa so prodajalne, ki imajo v svojem naboru več kot polovico artiklov, ki jih potrošniki nakupujejo pogosto, praviloma dnevno, brez posebnega preudarka in pri katerih za nakupe ne porabijo veliko časa.

Toda vprašanje je, koliko časa bodo trgovine res odprte po scenariju zakona, ki dovoli odprtje trgovin le 10 nedelj na leto. Največji slovenski trgovci na čelu z Mercatorjem nameravajo v prihodnjih dneh sprožiti ustavno presojo zakonskih določil o omejitvi nedeljskega dela. "Prepričani smo, da novelirani zakon o trgovini omejuje svobodo podjetniške pobude in postavlja trgovce v neenakopraven položaj nasproti ostalim gospodarskim subjektom, zaradi česar je vprašljiva tudi njegova ustavnost," pravijo pri "najboljšem sosedu". Slovenski trgovci so morebiti malce opogumljeni tudi zaradi dejstva, da je ustavno sodišče v sosednji Hrvaški razveljavilo podoben zakon. Tam je Račanova vlada pred koncem leta omejila nedeljsko odprtje trgovin na podlagi peticije, ki jo je podpisalo približno 300.000 Hrvatov. Zakon je dovoljeval le odprtje ene trgovine z 200 m2 na 5000 prebivalcev. Ustavno sodišče pa je med drugim razsodilo, da takšen zakon pomeni neenake tržne možnosti in neenakost pred zakonom. Večina trgovskih verig pa zaradi nekaj mesečnega nedeljskega zaprtja trgovskih centrov celo razmišlja o vložitvi odškodninske tožbe. Ali se bo podoben scenarij zgodil tudi v Sloveniji? Predlagatelji referenduma so se zaradi zmage trkali po prsih, da je večina odločila v njihov prid. Toda

če je večina Slovencev za nedeljsko omejitev delovanja trgovin in če sočustvujejo s prodajalci, ki jih silijo k delu tudi na Gospodov dan, bi najbrž to vzdušje moralo vladati tudi v slovenskih trgovskih centrih. Že bežen nedeljski obhod ljubljanskih v nedeljo odprtih trgovskih centrov priča, da to ni tako. Interspari, Mercator, Leclerc in drugi so v nedeljo še naprej množično obiskani. Trgovci trdijo, da referendumska odločitev v ničemer ni prizadela nedeljskega obiska.

Dan za nakupe

V Mercatorju pravijo, da je promet ostal na enako visoki ravni kot pred referendumom. Za "najboljšega soseda" to trenutno pomeni, da v šest ur krajšem času v primerjavi z ostalimi delavniki ustvarijo kar 10 odstotkov celotnega mesečnega prometa. Statistično gledano to pomeni 45 odstotkov višji promet na uro kot v povprečnem dnevu, v prodajalnah pa nakupuje 52 odstotkov več kupcev na uro kot v povprečnem dnevu. Slednje naj bi veljalo za Mercatorjeve hipermarkete.V manjših prodajalnah pa naj bi bil v nedeljah le 21 odstotkov višji promet in 19 odstotkov več kupcev kot ponavadi. S podobnimi ugotovitvami nam je postregel tudi direktor Leclerca Jean-Francois Higonet. Tudi pri njih referendum bojda ni vplival na promet. Nedelja pa naj bi tako kot pri Mercatorju pomenila 10 % tedenskega prometa, kar naj bi ustrezalo približno 30 milijonom tolarjev. Nekoliko slabše prodajne rezultate naj bi beležili pri Sparu Slovenija, saj naj bi v njihovih trgovinah v nedeljo ustvarili približno 7 % celotnega tedenskega prometa, kar naj bi bilo tako kot pred referendumom. Prodaja ni upadla niti v trgovinah s tehnično robo, kot je recimo Bauhaus. Tam nam konkretnih podatkov zaradi politike trgovske verige sicer niso mogli posredovati. Nedeljski promet naj bi bil enak povprečnemu prometu ob delavnikih, kljub polovičnemu delovnemu času. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem naj bi se promet celo povečal. Večinska referendumska odločitev torej za zdaj še ni imela vpliva na novodobne slovenske nakupovalne navade. Te bo spreminjal nov zakon o trgovini. Podobno kot Slovence spreminja in kultivira Kebrov zakon o omejitvi prodaje alkohola. Trgovci trdijo, da bodo največje posledice občutili zaposleni. "Prepričani smo, da se Mercatorjevi nedeljski kupci v primeru omejenega obratovalnega časa ne bodo v celoti prerazporedili na ostale dni v tednu, in bo zato prišlo do zmanjšanja prihodkov. Posledično bo to imelo vpliv tudi na slovensko proizvodnjo, ki ji v Mercatorju pod konkurenčnimi pogoji dajemo absolutno prednost, saj z omejevanjem nedeljskega obratovanja prodajaln posredno vplivamo tudi na socialno varnost več kot 75.000 zaposlenih v slovenski proizvodnji," pravijo v Mercatorju. "V primeru omejevanja nedeljskega obratovanja prodajaln bodo tako tudi zaposleni v proizvodnji občutili njegove posledice. Ker nameravamo v Mercatorju izpolniti načrtovane rezultate uspešnega poslovanja tudi v prihodnje, bomo v primeru zaprtja prodajaln ob nedeljah morali racionalizirati poslovanje in zmanjšati stroške dela, kar med drugim pomeni, da bo okoli 500 zaposlenih ostalo brez dela." Ostali trgovci o ukrepih ne govorijo, le da bodo v skladu v zakonodajo. Nekateri pa so nam namignili, da zaposleni sodijo med variabilne stroške. In če bo prišlo do manjšega dobička, bodo racionalizacijo iskali prav tu.

Sindikati v Bruselj in Vatikan

Slovenski sindikat delavcev trgovine je pri svojih dejavnostih močno povezan tudi s podobnimi sindikati srednje Evrope, z nemškimi, avstrijskim, češkimi, slovaškimi, madžarskimi in hrvaškimi. Prav nedeljsko delo naj bi bil največji trn v peti, zato so ob prazniku dela poslali predsedniku Evropske komisije Romanu Prodiju pobudo, da naj EU razglasi nedeljo za dela prost dan. Po pomoč pa se omenjena združba sindikatov odpravlja tudi k svetemu očetu v Vatikan. Ob referendumu v Sloveniji je RKC večkrat izrazila, da podpira nedeljsko ukinitev dela, nima pa nobene neposredne povezave s sindikatom. "Mi smo lani svoje aktivnosti vodili popolnoma samostojno s podporo nekaterih strank in podporo Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. RKC se ni neposredno opredelila. Na Hrvaškem pa je iniciativo prevzela cerkev in zbirala podpise s pomočjo Karitasa," pravi generalni sekretar sindikata delavcev v trgovini Ladislav Kaluža. Na Hrvaškem je RKC veliko močneje vpletena v problematiko nedeljskega dela. Ne nazadnje je Hrvaška s Svetim sedežem podpisala pogodbo o medsebojnih pravnih zadevah, kjer je navedeno, da mora biti nedelja prost dan.

Slovenski sindikat je sicer pričakoval, da bo prišlo do ustavne presoje zakona o omejevanju nedeljskega dela. "Vem, da bo prišla pobuda zaradi omejevanja svobodnih podjetniških iniciativ. Ustava pa pravi, da jih je možno omejiti, če gre za splošni interes. Pričakujem, da bo ustavno sodišče potrebovalo kar nekaj časa, da bo presodilo o tem zakonu in da bo upoštevalo, na kakšni osnovi je bil sprejet zakon. Na referendumu je bila ne glede na udeležbo jasno izražena volja večine volivcev in volivk, da se v nedeljo omeji odpiralni čas trgovin," pravi Kaluža. Po njegovem odpiralni čas sploh ne vpliva na promet, temveč zgolj in samo na potrošniške navade. "Nekateri trgovci dobesedno poneumljajo potrošnike. Težko je reči, da ljudje želijo kupovati v nedeljo, ko pa recimo Mercator samo v nedeljo ponuja posebne popuste. Zakaj ne naredi tega recimo v soboto?" Ljudje pa sprva tudi niso hoteli imeti odprtih trgovin v nedeljo, kvečjemu tiste za najnujnejšo oskrbo. Sindikati naj bi si prizadevali, da bi EU sprejela posebno deklaracijo, kako naj bi se reguliralo nedeljsko delo. "Nedeljsko delo se ne da prepovedati, vendar le v tistih panogah, kjer gre za omogočanje normalnega življenja ljudi. Trend pa gre v to, da bo nedelja postala običajen delovni dan." Podpirale pa naj bi jih vse evropske cerkve, ki poudarjajo nedeljo kot dan za počitek in verske obrede. Iskali smo podporo tistih, ki mislijo podobno kot mi.

Evropski trgovski trendi

Slovenija je z omejitvijo nedeljskega dela zašla v druščino držav, ki najbolj omejujejo delo trgovcev. Pravzaprav je stopila korak v preteklost, trend celotne Evrope pa je liberalizacija delovanja trgovin. Zgolj z desetimi nedeljskimi dežurstvi trgovin in obveznim zaprtjem ob praznikih je Slovenija postala celo bolj konzervativna kot nekatere veliko bolj tradicionalno krščanske države. Recimo kot sosednja Italija, kjer so trgovine odprte najmanj 12-13 nedelj v letu. Najbolj trgovsko konzervativna država Nemčija je pod Schroederjevo vladavino močno sprostila odprtje trgovin. Najprej med tednom, nato ob sobotah, sedaj pa je zvezni minister za ekonomske zadeve Wolfgang Clement napovedal, da bo trgovcem dovolil tudi nedeljsko obratovanje. Slednje naj bi bilo le na prostovoljni ravni. V Nemčiji so bile sicer glede nedeljskega dela določene izjeme že sprejete na lokalni ravni. Ne nazadnje so upoštevali dejstvo, da je Nemčija pač multietična država in da za vse prebivalce ne velja, da je nedelja Gospodov dan. Med bolj konzervativnimi je še vedno Avstrija, ki pa naj bi tudi razmišljala o spreminjanju odnosa do nedeljskega dela trgovcev, vsaj na lokalni ravni. Tako naj bi po nedeljskem zaprtju trgovin v Sloveniji v nedeljo dovolili obratovanje novega velikega trgovskega centra Seiersberg v graškem predmestju. Kar pa se tiče ostalih srednjeevropskih držav, ki so stopile z nami v druščino EU (Slovaška, Madžarska, Češka), pa tako ali tako velja, da so vsaj za zdaj nekateri šoping centri odprti kar 24 ur na dan, sedem dni v tednu.