Jože Biščak
MLADINA, št. 21, 28. 5. 2004
Se Sloveniji v prihodnjih letih obeta hud medgeneracijski spopad? Če se bodo nadaljevali sedanji demografski trendi na eni in gospodarski trendi na drugi strani, je odgovor več kot na dlani - zagotovo. Delovno aktivni prebivalci bodo morali ustvariti še veliko več, da bodo lahko zaslužili za plače in dali delež za izplačilo pokojnin ter tako izpolnili medgeneracijsko pogodbo.
Manj aktivnih
Po popisu prebivalstva je Statistični urad RS leta 1991 naštel 1.913.255 prebivalcev Slovenije, leta 2002 pa 1.964.036. To pomeni, da se je število prebivalcev v enajstih letih povečalo za 2,6 odstotka, kar seveda ni dramatično. Skrb zbujajoče pa je, da se je delež delovno aktivnega prebivalstva v tem času zmanjšal s 45,9 odstotka na 41,7 odstotka, delež neaktivnega prebivalstva pa povečal z 29,7 odstotka na 36,4 odstotka oziroma za četrtino. Pri tem se je delež mlajših od 15 let zmanjšal z 20,8 odstotka na 15,3 odstotka, to pa pomeni, da bo v prihodnjih letih v Sloveniji manj delovne sile. Če pogledamo sestavo prebivalstva po spolu, ugotovimo, da so ženske na slabšem. Delež delovno aktivnega moškega prebivalstva se je zmanjšal s 50,2 odstotka na 47,1 odstotka, pri ženskah pa se je zmanjšal z 41,9 odstotka na 36,5 odstotka. Vprašanje je seveda, ali bodo lahko zaposleni v prihodnosti preživeli toliko starih prebivalcev, saj že danes pride na enega upokojenca približno 1,65 zaposlenega.
Število delavcev se bo v prihodnje še naprej zmanjševalo, ker Slovenija nima takšne rodnosti, da bi lahko sama obnavljala delovno silo. Od zmanjševanja števila delavcev je odvisen tudi bruto domači proizvod, to pa pomeni, da se bo ta pri nespremenjeni produktivnosti dela zmanjševal. To bi seveda pomenilo hudo gospodarsko katastrofo in dobeseden bankrot Slovenije, vendar takšnega črnega scenarija ni pričakovati. Verjetneje je, da bo produktivnost ostala večja, kot se bo zmanjševalo število delavcev, seveda pa je to odvisno od tega, kako hitro bo produktivnost naraščala in kakšno rast bruto domačega proizvoda lahko pričakujemo.
Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec je dejal, da po njegovem statistične ugotovitve niso tako dramatične, kot se zdi na prvi pogled, hkrati pa je bil užaljen zaradi nekaterih očitkov, da morajo delovno aktivni preživljati upokojence: "Za upokojence je to žaljivo, ker se pri tem ne upošteva splošni tehnološki razvoj, h kateremu smo sedanji upokojenci veliko prispevali. Nekoč 20 zaposlenih s krampom, lopato in samokolnico ni ustvarilo toliko kot danes četrtina zaposlenega z računalniško tehnologijo." Seveda ima Vinko Gobec povsem prav, težava je le v tem, da slovenska država premalo vlaga v znanost in raziskave, ki bi omogočile nove tehnologije, večjo dodano vrednost in s tem večjo in hitrejšo gospodarsko rast. Tega se zavedajo tudi v društvu upokojencev.
"Družba mora z aktivno ekonomsko politiko povečati bruto domači proizvod, izboljšati tehnološke sisteme in povečati zaposlitev mladih, ki so danes žal brezposelni. Ob vstopu v Evropsko unijo bomo Slovenci imeli le 71 odstotkov povprečnega bruto proizvoda Evropske unije, če bi imeli enakega, pa bi znatno lažje prebrodili težave in trdno sem prepričan, da jih v prihodnjih 10 do 15 letih tudi bomo," je še menil Vinko Gobec.
Vsi seveda ne razmišljajo enako. Ekonomist Mićo Mrkaić je povedal, da bi bilo treba najprej preučiti vzroke za nizko rodnost, ki lahko ogrozi gospodarski razvoj: "Šele potem lahko začnemo snovati ukrepe demografske politike, ki bodo imeli realen vpliv. Težava je v tem, da se vzgoja otrok močno draži in da zato starši po otrocih "povprašujejo" manj, kot so pred leti. Poleg tega je oportunitetni strošek rojevanja otrok predvsem za naše ženske precejšen, zato le simbolične davčne olajšave družinam z otroki ne bodo pomagale - potrebne bodo prave davčne spodbude."
Tuja delovna sila
Po nekaterih izračunih in ob predpostavki, da se bo slovenski bruto domači proizvod prihodnjega četrt stoletja povečeval za dva odstotka na leto, to pomeni, da bo skupna rast bruto domačega proizvoda v tem obdobju nekako 35 odstotkov, Sloveniji kljub optimizmu upokojencev ne bo ravno z rožicam postlano. Še posebej zato, ker je analiza Evropske unije pokazala, da bo pet najbolj razvitih evropskih držav v prihodnjih 25 letih potrebovalo kar 35 milijonov tujih delavcev, če bodo te države hotele ohraniti splošno blaginjo na današnji ravni. Tuje delavce bodo z dobrimi plačami vabili tudi iz Slovenije, zato bo morala Slovenija prav tako uvažati tujo delovno silo.
"Na tujo delovno silo bi morali računati tudi, če ne bi imeli demografskih težav. Zavedati se moramo, da le dobri strokovnjaki omogočajo hitro gospodarsko rast. Malo verjetno pa je, da bi mi sami proizvajali dovolj dobrih strokovnjakov za vsa področja," je dejal Mićo Mrkaić.
Podobno meni poslanec LDS in predsednik državnozborskega odbora za finance in monetarno politiko Ciril Pucko, češ da je treba najprej sprejeti dober program demografske politike, da se ustavi upadanje rojstev, hkrati pa "premišljeno zaposlovati tujo delovno silo, in sicer v tistih poklicih in panogah, kjer nimamo dovolj ustrezno kvalificiranih domačih delavcev. Bojim pa se, da so nekateri delodajalci izključno usmerjeni k čim večjim dobičkom." Poslanec in predsednik SLS Janez Podobnik pa se tega boji: "Prevelik delež priseljencev bi pripeljal do popolnoma naravnih reakcij avtohtonega prebivalstva, in tega se moramo zavedati. Odgovoriti si bo treba na vprašanje, ali je tako reševanje demografske problematike v nacionalnem interesu. V nekaterih segmentih industrije se že sedaj "rešujejo" s tujo delovno silo. To se nam lahko zgodi tudi po vstopu v EU - pritisk visoko kvalificirane tuje delovne sile, ki bo z nižjimi plačami nelojalno konkurirala slovenskim državljanom in državljankam z visoko izobrazbo. Tudi na tem področju država še nima nobene jasne nacionalne politike."
Vendar je Podobnikov scenarij najbrž malo verjeten in neuresničljiv. Verjetneje je, da bodo visoko kvalificirani in izobraženi Slovenci iskali zaposlitev v tujini (po nekaterih projekcijah bo Evropska unija potrebovala 45.000 viskokvalificiranih Slovencev), v Slovenijo pa bodo prihajali manj kvalificirani delavci. Preprosto zato, ker država ni dovolj naredila za prestrukturiranje gospodarstva in ker ima Slovenija še vedno precej industrije in delovnih mest, ki ne zahtevajo kakšne posebne izobrazbe. Zato je najbrž naloga države, da zadrži visoko kvalificiran in izobražen kader, saj lahko samo ta prispeva k večji dodani vrednosti in hitrejšemu gospodarskemu razvoju.
Stara dežela
Slovenija daje danes (po pokojninski reformi) za pokojnine okoli 11,2 odstotka bruto domačega proizvoda, članice Evropske unije pa v povprečju 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Obstajajo sicer posamezne države, ki dajejo za pokojnine tudi prek 15 odstotkov bruto domačega proizvoda (Danska, Italija), vendar gre bolj za izjeme kot za pravilo. Vinko Gobec je ob tem dodal: "V Sloveniji imamo liberalizem s socialno noto, toda ta je še vedno prešibka, da bi spoštovali delo in sorazmerno kapital. V Sloveniji smo delo podcenili. Prepričan sem, da se morajo elementi socialne države povečati zlasti, ker imamo 254.000 upokojencev, ki imajo pokojnine do 100.000 tolarjev, in 265.000 zaposlenih, ki imajo plače pod slovenskim povprečjem (157.000 SIT neto). Ni sprejemljivo, da so razmerja med plačami tako divja, treba jih bo urediti po sistemu 1 : 10."
Na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj so bili do nedavnega zelo optimistični glede prihodnosti, saj naj bi se po novih projekcijah rodnost povečala, in sicer na 1,5 otroka v letu 2010, leta 2020 pa na 1,7 otroka, kar pomeni porast slovenske delovne sile do leta 2050. Boris Kidrič iz omenjenega vladnega urada, ki se ukvarja s temi vprašanji, pravi, da se ekonomska teorija in politika že dalj časa sprašujeta, kaj naj naredita ob predvidenih značilnostih prebivalstva, saj staranje prebivalstva ni nekaj novega. Po njegovem je podaljševanje življenjske dobe prebivalstva velik uspeh in dosežek v človekovem razvoju. Toda tem trendom se skoraj nobena država še ni prilagodila niti posamično niti kot družba, saj so sistemi socialne varnosti še vedno naravnani na obdobja, ko je bilo razmerje med delovno aktivnim in neaktivnim prebivalstvom bistveno drugačno.
V tako imenovani "dolgoživi družbi" bo treba vse zastaviti nekoliko drugače. Pokojninski sistem je po besedah Borisa Kidriča že uzakonil zvišanje upokojitvene starosti, toda manjka še precej. Tako bodo morali šolski sistemi pospeševati zgodnejše zaključevanje šolanja in omogočiti vseživljenjsko učenje, delovne razmere bodo morale biti primerne tudi za tiste, ki bodo presegli sedanjo upokojitveno starost, "morali pa bomo oblikovati svoj odnos do vključevanja, prilagoditve in obsega zaposlitvenih tokov v Slovenijo in iz nje", je še menil Boris Kidrič. Sicer pa demografska politika zanj ni rešitev za napovedano gospodarsko katastrofo, ampak morata gospodarstvo in celotna družba premisliti, kaj narediti pri danih demografskih značilnostih. Tudi po demografskih projekcijah demografskega oddelka Organizacije združenih narodov se Sloveniji ne piše dobro - do leta 2050 naj bi bila povprečna starost Slovencev 53 let in bo poleg starosti Japoncev in Latvijcev najvišja na svetu.
Kaj se torej obeta Sloveniji? Pri sedanjih gospodarskih in demografskih trendih bo morala uvoziti precej nekvalificirane delovne sile, ker ima še vedno veliko zastarele industrije, če bo seveda hotela ohraniti vsaj sedanjo stopnjo blaginje. S korenitimi spremembami gospodarske politike in z uvozom visokokvalificirane delovne sile (predvsem z Vzhoda) pa bi en zaposlen v Sloveniji lahko vzdrževal enega upokojenca.
