volitve / Župani, zmagovalci volitev

TV novinar Janko Šopar je že stiskal plakate za volilno kampanjo, ko je izvedel, da na kandidatni listi Jelinčičeve SNS ne nastopa. Jelinčič ga je v zadnjem trenutku zabrisal s kandidatne liste. Le zakaj? Zato, da bi - kot pravi sam Šopar - naredil uslugo LDS, ker največja vladna stranka v Celju kandidira dr. Slavka Gabra? Če bi se Gaber v Celju tolkel s Šoparjem, bi Šopar Gabru morda odščipnil kakšno točko. Vendar je potrebno odgovor na vprašanje, zakaj je Jelinčič TV novinarja zabrisal s kandidatne liste, iskati predvsem pri samem Jelinčiču. Od leta 1992, ko je ustanovil SNS, Jelinčič potuje po volilnem zemljevidu. Leta 2000 je kandidiral v ljubljanskih Fužinah. Leta 1996 je kandidiral v Piranu. Leta 1992 je kandidiral v Ljubljani. Stranki, ki jo vodi, ljudje v pogovornem jeziku rečejo "Jelinčičeva SNS". In SNS je res njegova. Jelinčič ima "pravico prve noči"; ker je stranka "njegova", ima pravico izbirati, kje bo kandidiral.

In zakaj letos rine na Koroško? Kandidiral bo v dveh volilnih okrajih. Volilni okraj Slovenj Gradec ni nič posebnega. No, morda gre tja zato, ker je v Slovenj Gradcu letališče z letalskim mitingom, on je pa predsednik letalske zveze. Bolj zanimiva je Jelinčičeva kandidatura v volilnem okraju Dravograd/Radlje. Ima Jelinčič kak skupni imenovalec z Radljami? V slovenski politični geografiji so Radlje znane kot prvi kraj, kjer je kandidat Slovenske nacionalne stranke postal župan. Torej bi bila politična klima v dolini Drave za Jelinčiča lahko ugodna.

Zdi pa se, da Jelinčiča na Koroško vleče tudi njegova polemična narava. V volilnem okraju Dravograd/Radlje namreč na listi SDS nastopa novinar dnevnika Večer Miro Petek. In ne bi bilo nenavadno, če bi se Jelinčič odločil, da se bo zaletaval prav v Petka.

S tem pa še nismo odgovorili na vprašanje, zakaj je Jelinčič s kandidatne liste zbrisal Šoparja. Ankete kažejo, da bo SNS zbrala med 5 in 10 odstotki. To pomeni, da bo v celjski volilni enoti, ki sega tudi na Koroško, izvoljen največ en kandidat z liste SNS. Izvoljen bo tisti kandidat SNS, ki bo med Celjem in Radljami zbral največ točk. Če bi TV novinar Šopar kandidiral v isti volilni enoti kot Jelinčič, bi se kaj lahko zgodilo, da bi popularni Šopar zbral kakšno točko več od Jelinčiča. In če bi zbral več točk kot Jelinčič, bi šel Šopar v parlament, Jelinčič pa bi ostal pred vrati. Volilni sistem, ki ga ima Slovenija, ima torej vgrajeno paradoksalno podrobnost: če hoče stranka doseči dober rezultat, potrebuje čim boljše in čim bolj prepoznavne kandidate. Po drugi strani pa ni v interesu predsednikov strank, da bi bili "njegovi" kandidati bolj prepoznavni od samega predsednika. Predsedniki torej morajo kalkulirati, kje naj kandidirajo, da bi si zagotovili za kakšno točko boljši rezultat od strankarskih kolegov. Ponazorimo s konkretnim primerom: leta 2000 je Jelinčič v Fužinah zbral 10.3 odstotkov. Vendar s tem dosežkom ni bil najboljši kandidat SNS. Bogdan Barovič je v Trbovljah zbral 10.7 odstotkov. Če bi torej Barovič in Jelinčič leta 2000 nastopala v isti volilni enoti, bi bil izvoljen Barovič. In Barovič je - tako kot Šopar - novinar. Barovič je sicer do leta 2000 v Trbovljah delal kot radijski novinar, vendar je znan tudi s TV ekranov. Ker pa bo Janko Šopar vendarle kandidiral - ne sicer na listi SNS, pač pa na listi Popovičeve Slovenija je naša (SJN) - bomo lahko čez slab mesec relativno natančno izračunali, kaj bi se zgodilo, če bi se Jelinčič in Šopar kot kandidata SNS skupaj potegovala za izvolitev v celjsko-koroški volilni enoti.

Jezički na tehtnici

Zakaj si vprašanje, kaj se bo zgodilo z Jankom Šoparjem, zasluži tolikšno pozornost? Ne gre zgolj za to, kaj se dogaja slavni osebi, ki je zadrsala na spolzek politični teren, pač pa gre za globlje politično vprašanje. Na letošnjih volitvah se za vstop v parlament poteguje več strank, ki so na robu vstopa v parlament. Leta 2000 so v parlament vstopile tri manjše stranke, DeSUS, SMS in SNS. Tri male stranke so leta 2000 zbrale 4 oz. 5 odstotkov glasov. Sodeč po raziskavah javnega mnenja si je SNS letos že zagotovila izvolitev, vprašanje pa je, kaj bo z upokojenci, stransko mladih, ekologi, Aktivno Slovenijo, SJN itd. Verjetno se zdi, da bo volilno telo letos malim strankam namenilo več glasov kot leta 2000, ko je združba DeSUS+ SMS+SNS zbrala slabih 14 odstotkov glasov, vse ostale male stranke pa skupaj postrgale le še tri odstotke. Značilnost leta 2000 je bila, da so stranke, ki se niso prebile v parlament, zbrale zgolj simbolične promile glasov. Leta 1996, denimo, je volilno telo strankam, ki se niso prebile v parlament, vrglo več kot 10 odstotkov glavo. Leta 1992 je volilno telo za stranke, ki niso prišle v parlament, skurilo precej več kot 15 odstotkov glasov. Kot rečeno, na zadnjih parlamentarnih volitvah je volilno telo glasove oddajalo zelo disciplinirano in "racionalno" - zelo malo glasov je bilo vrženih proč, skoraj vsi glasovi so bili namenjeni osmim strankam.

Kaj bo letos? Lokalne volitve leta 2002 so pokazale, da je volilno telo zelo naklonjeno novim političnim iniciativam; če je druščina DeSUS+SMS+SNS na zadnjih lokalnih volitvah zbrala dobrih 12 odstotkov glasov, so ad hoc politične iniciative zbrale skoraj 23 odstotkov glasov. To pa pomeni, da se je leta 2002 med nove politične iniciative razpršilo skoraj toliko glasov, kolikor jih je zbrala LDS kot najmočnejša stranka zadnjih lokalnih volitev. Če lahko sodimo po zadnjih anketah, bo brez sodelovanja strank, ki si bodo za las izborile mesto v parlament, težko sestaviti vladajočo koalicijo. In obratno: letošnji končni volilni rezultat lahko odločijo glasovi, oddani strankam, ki bodo za las izpadle iz parlamenta. Če bi se, denimo, zgodilo, da bi se volilnih števec petim majhnih strankam ustavil na treh odstotkih (kar ne zadošča za izvolitev v parlament), bi imeli povsem drugačno sliko parlamenta, kot v primeru, ko bi pet malih stranke pobralo po štiri odstotke. Dobri štirje odstotki bodo namreč zagotavljali preskok praga za vstop v parlament.

Župani

Jelinčič torej na volitvah ne bo potreboval uslug Janka Šoparja, saj bi lahko Šopar Jelinčiču skvaril njegovo kandidaturo. Zato pa je SNS na kandidatno listo uvrstila kranjskega župana Mohorja Bogataja. Bogataj je leta 2002 za župana kandidiral na listi LDS, vendar se je s to stranko razšel.

Bolj natančen pogled na sezname kandidatov pokaže, da na državnih volitvah kandidira izjemno veliko število županov. Če je v Sloveniji nekaj manj kot 200 županov, se jih okrog 60 poteguje za vstop v parlament. Med župani mestnih občin se ob Kranjčanu Bogataju in Koprčanu Popoviču za vstop v parlament potegujeta še mariborski župan Boris Sovič in župan Nove Gorice Mirko Brulc; oba kandidirata za ZLSD. Združena lista je na državne volitve poslala celotne primorski županski kader: županji Izole in Pirana Breda Pečan in Vojka Štular ter župana Sežane Miroslava Kluna. Vseh županov Združene liste, ki gredo na volitve, je sedem.

Še enkrat več županov na volitve pošilja LDS. Med njimi najdemo nekaj imen, ki jih so jih do zdaj v svojih internih knjigovodstvih vodile druge stranke. Ime župana Janeza Jazbeca iz Slovenskih Konjic so imeli zabeleženo v klubu SLS-ovskih županov. Dodati pa velja, da je Janez Jazbec na volitvah dvakrat uspešno kandidiral kot nestrankarski županski kandidat.

Vili Trofenik, ki je deset let župan Ormoža, je bil do letos član poslanske skupine SLS, na županskih volitvah pa ga je navadno kandidirala skupina volivk in volivcev. Trofenik je član parlamenta od leta 1996, ob tretji kandidaturi pa bo ljudske barve zamenjal za liberalne. Tretja LDS-ova županska okrepitev je Janko Stušek, župan Radovljice. Stušek - na začetku devetdesetih je služboval na obrambnem ministrstvu, leta 1993 pa je prevzel funkcijo državnega sekretarja za borce in je na sekretarski funkciji ostal do konca devetdesetih - je leta 1996 in 2000 na parlamentarnih volitvah kandidiral za ZLSD.

Med LDS-ovskimi župani, ki kandidirajo na parlamentarnih volitvah, velja omeniti še Franca Ekarja, župana Predvora in predsednika Planinske zveze Slovenije, ene najbolj množičnih organizacij v Sloveniji. Zaradi Ekarjeve strankarske kandidature so se že pojavile prve zahteve, naj kot predsednik Planinske zveze Slovenije odstopi, saj naj bi bil strankarski angažma nezdružljiv z vodenjem množične nevladne organizacije.

Največ županov je na kandidatne liste postavila SLS. Če je naše štetje točno, je SLS na kandidatno listo postavila 17 županov; med bolj vidnimi velja omeniti dr. Matica Tasiča, župana Prevalj. Tasič je do leta 2002 vodil upravo Slovenskih železarn. Na listi SLS kandidira tudi Franc Čebulj, župan Cerkelj. Čebulj je bil leta 2000 v parlament izvoljen kot poslanec SDS, vendar je sredi mandata prestopil v SLS.

Zakaj je vprašanje županskih kandidatur pomembno? Po eni strani so župani velike politične zvezde. V njihovo prepoznavnost ni potrebno investirati. Po drugi strani pa že nekaj časa teče diskusija, ali je županska funkcija združljiva s poslansko. Poslanci so namreč zakonodajalci, župani pa naj bi bili nosilci izvršne veje oblasti. Sporno je, če se nekdo hkrati gunca na dveh vejah oblasti. Ob županskih kandidaturah obstaja še en usoden pomislek. Poslanci naj bi bili predstavniki vsega ljudstva. Poslanci naj torej v parlamentu ne bi branili posebnih interesov točno določenega kraja. Če pa so poslanci hkrati župani, torej zapriseženi borci za interes njihovega kraja, težko hkrati predstavljajo celotno ljudstvo. Tako prvi komentarji volilne kampanje, ki prihajajo iz manjših krajev, ocenjujejo predvsem stališča kandidatov do, denimo, trase avtoceste. Vprašanje trase avtoceste pa je zelo lokalno vprašanje, ki z interesi celotnega ljudstva nima ravno dosti skupnega. Že v sedanjem parlamentarnem sklicu v parlamentu sedijo slabi trije ducati županov. Če bi imeli župani svojo poslansko skupino, bi ta po moči le za nekaj sedežev zaostajala za poslansko skupino LDS. Med šestdesetimi župani, ki kandidirajo tokrat, ima polovica realne možnosti za izvolitev. Sedanjim županom lahko dodamo še podobno število bivših županov, podžupane ter bodoče župane. Če sodimo po anketah, bodo stranke tokrat težko dosegle rezultat, ki bi jim zagotovil 30 poslanskih mest. Torej bo stranka županov najmočnejša parlamentarna skupina? Ker interesi države niso enaki vsoti interesov občine in ker državna politika ne more biti enaka vsoti politik občin, bo velika količina poslancev, ki bodo hkrati župani, v poslovanju parlamenta predstavljala nenavadno motnjo. In če župani ne bodo poslovali kot stranka, bodo gotovo poslovali kot vpliven lobi. Poslanci-župani bodo torej za interese občin lobirali pri poslanskih kolegih-nežupanih. In pri samem sebi.

Prestopniki

Nedvomno najbolj znamenit prestopnik ob teh volitvah je dr. Dimitrij Rupel. Rupel sicer ni župan, je pa bivši župan. Po odstavitvi z ministrskega položaja se je vrnil v državni zbor, nekdanji predsednik sveta LDS pa zdaj kandidira na listi SDS. Vendar SDS-ova bilanca izstopov in vstopov ni pozitivna. Ob Francu Čebulju, ki je SDS zapustil leto dni po volitvah, se je od stranke poslovil še en poslanec, Janez Cimperman. Cimperman, sicer tudi župan občine Ig, se bo za naklonjenost volilnega telesa potegoval na listi SJN.

Zanimiv je tudi prestop Mihaela Jarca, ljubljanskega mestnega svetnika in pobudnika (že odpovedanega) referenduma o džamiji. Kot mestni svetnik je Jarc nastopil na ad hoc listi za čisto pitno vodo, leta 2000 je na parlamentarnih volitvah nastopal na listi NSi, v devetdesetih je redno nastopal na listah krščanskih demokratov, tokrat pa nastopa na listi SLS.

Brez političnih prestopnikov bi bilo parlamentarno življenje kar nekoliko dolgočasno. Kaj pa siceršnji prestopniki? Na kandidatnih listah lahko najdemo več kandidatov, ki jih obdeluje sodna veja oblasti. Kandidat stranke Slovenija je naša Danilo Kovačič je bil pravnomočno obsojen, a je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, zato je sodišče odložilo napotitev na prestajanje kazni. Junija letos je mariborsko sodišče zaradi utaje davka obsodilo kandidata SJN Stojana Auerja, Auer pa se je pritožil. S pravnomočno pogojno kaznijo jo je odnesel kandidat SDS in tržiški župan Pavle Rupar. Sodišče ga bremeni zlorabe uradnega položaja. Organi pregona se ukvarjajo tudi z drugimi kandidati. Koprski župan Boris Popovič, SJN, je v preiskavi zaradi suma davčne utaje. Kranjski župan Mohor Bogataj pa je bil zaradi nenavadnih nepremičninskih transakcij občinske imovine ovaden. Organi pregona in pravosodja pa bodo še nekaj časa ugotavljali, ali je pri dvomljivih poslih prišlo tudi do morebitnih kaznivih dejanj.

Jože Podržaj, kandidat Aktivne Slovenije, pa prihaja z druge strani. Je upravnik zapora v Dobu.